Lee se je rodil in odrasel v mestecu Rye v zvezni državi New York.[5] Njegova starša, Annette (rojena Franks), učiteljica, in Marvin Lee, elektroinženir, sta bila potomca judovskih izseljencev iz Anglije in Litve.
Po doktoratu na Yaleu leta 1959 se je zaposlil na Univerzi Cornell, kjer je bil odgovoren za postavitev novega Laboratorija za atomsko fiziko in fiziko trdnin (Laboratory of Atomic and Solid State Physics). Kmalu po prihodu na Cornell je spoznal svojo bodočo ženo Dano, tedaj doktorsko študentko na drugem oddelku. V zakonu sta imela dva sinova.
Delo, ki je vodilo do njegove Nobelove nagrade, je izvedel v zgodnjih 1970-ih. Skupaj z Richardsonom in diplomiranim študentom Osheroffom je uporabil Pomerančukovo celico za raziskovanje obnašanja 3He pri temperaturah nekaj tisočink stopinje nad absolutno ničlo. Pri svojih meritvah so odkrili nenavadne pojave, ki so jih pojasnili s faznimi prehodi v supertekočestanje3He.[9][10] Za to odkritje so Lee, Osheroff in Richardson skupaj prejeli Nobelovo nagrado za fiziko leta 1996.
Lee je raziskoval tudi na drugih področjih nizkotemperaturne fizike, še posebej v povezavi s kapljevinastim, trdninskim in supertekočim helijem (4He, 3He in mešanic obeh). Odkril je antiferomagnetično razvrščanje v trdninskem heliju-3, jedrsko spinsko valovanje v spinskem polarizirnem plinuatomskega vodika skupaj z Jackom H. Freedom, in trikritično točko fazne separacijske krivulje kapljevinske mešanice 4He-3He v sodelavanju s kolegom s Cornella Johnom Davidom Reppyjem. Njegova nekdanja raziskovalna skupina na Cornellu trenutno raziskuje nečistoče helijskih trdnin.
Osheroff, Douglas Dean; Gully, W. J.; Richardson, Robert Coleman; Lee, David Morris (2. oktober 1972), »New Magnetic Phenomena in Liquid He3 below 3mK«, Physical Review Letters, Ameriško fizikalno društvo, 29 (14): 920–923, Bibcode:1972PhRvL..29..920O, doi:10.1103/PhysRevLett.29.920
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: David Morris Lee.
