PROFILPELAJAR.COM

Voznik
	; Kapela je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika
Opazovalni podatki; Epoha J2000.0 Enakonočje J2000.0 (ICRS)
Ozvezdje	Voznik
	A
Rektascenzija	05h 16m 41,35871s
Deklinacija	+45° 59′ 52,7693″
Navidezni sij (V)	+0,08 (+0,03 – +0,16)
	H
Rektascenzija	05h 17m 23,728s
Deklinacija	+45° 50′ 22,97″
Navidezni sij (V)	10,16
	L
Rektascenzija	05h 17m 23,943s
Deklinacija	+45° 50′ 19,84″
Navidezni sij (V)	13,7
Značilnosti
A
Spektralni razred	G3III:
U−B Barvni indeks	+0,44
B−V Barvni indeks	+0,80
V−R Barvni indeks	−0,3
R−I Barvni indeks	+0,44
Tip spremenljivke	RS CVn (domnevno)
Aa
Evolucijska stopnja	rdeči skupek
Spektralni razred	K0III
Ab
Evolucijska stopnja	podorjakinja
Spektralni razred	G1III
H
Evolucijska stopnja	glavni niz (rdeča pritlikavka)
Spektralni razred	M2.5 V
U−B Barvni indeks	1.24
B−V Barvni indeks	1,50
R−I Barvni indeks	0.91
L
Evolucijska stopnja	glavni niz (rdeča pritlikavka)
Spektralni razred	M4:
Astrometrija
A
Radialna hitrost (Rv)	+29,9387 ± 0,0032 km/s
Lastno gibanje (μ)	RA: 75,52 mas/l ; Dec.: −427,11 mas/l
Paralaksa (π)	76,20 ± 0,46 mas
Oddaljenost	42,919 ± 0,049 sv. l. ; (13,159 ± 0,015 pc)
Aa
Absolutni izsev (MV)	+0,296
Ab
Absolutni izsev (MV)	+0,167
HL
Radialna hitrost (Rv)	31,63 ± 0,14 km/s
H
Lastno gibanje (μ)	RA: 88,57 mas/l ; Dec.: -428,91 mas/l
Paralaksa (π)	75,02 ± 0,04 mas
Oddaljenost	43.48 ± 0.02 sv. l. ; (13.33 ± 0.007 pc)
Absolutni izsev (MV)	9.53
L
Lastno gibanje (μ)	RA: 54,1 mas/l ; Dec.: -417,5 mas/l
Paralaksa (π)	75,09 ± 0,07 mas
Oddaljenost	43.44 ± 0.04 sv. l. ; (13.32 ± 0.01 pc)
Absolutni izsev (MV)	13,1
Orbita
Primarna	Aa
Spremljevalka	Ab
Perioda (P)	104,02128 ± 0,00016 d
Glavna polos (a)	0,056442 ± 0,000023"; (0,74272 ± 0,00069 a.e.)
Izsrednost tira (e)	0,00089 ± 0,00011
Naklon tira (i)	137,156 ± 0,046°
Dolžina vozla (Ω)	40,522 ± 0,039°
Epoha periastrona (T)	2448147,6 ± 2,6 JD
Argument periastrona (ω); (primarni)	342,6 ± 9,0 JD°
Pol-amplituda (K1); (Argument periastrona)	25,9611 ± 0,0044 km/s
Pol-amplituda (K2); (sekundarni)	26,860 ± 0,0017 km/s
Orbita
Primarna	H
Spremljevalka	L
Perioda (P)	300 l
Glavna polos (a)	3,5"; (40 a.e.)
Izsrednost tira (e)	0,75
Naklon tira (i)	52°
Dolžina vozla (Ω)	288°
Epoha periastrona (T)	2220
Argument periastrona (ω); (sekundarni)	88°
Podrobnosti
A
Kovinskost [Fe/H]	−0,04 ± 0,06 dex
Starost	590–650 Ma
Aa
Masa	2,5687 ± 0,0074 M☉
Polmer	11,98 ± 0,57 R☉
Izsev (bolometrični)	78,7 ± 4,2 L☉
Površinska težnost (log g)	2,691 ± 0,041 cgs
Temperatura	4.970 ± 50 K
Vrtenje	104 ± 3 dni
Tirna hitrost(v sin i)	4,1 ± 0,4 km/s
Ab
Masa	2,4828 ± 0,0067 M☉
Polmer	8,83 ± 0,33 R☉
Izsev (bolometrični)	72,7 ± 3,6 L☉
Površinska težnost (log g)	2,941 ± 0,032 cgs
Temperatura	5.730 ± 60 K
Vrtenje	8,5 ± 0,2 dni
Tirna hitrost(v sin i)	35,0 ± 0,5 km/s
H
Masa	0,57 M☉
Polmer	0,54 ± 0,03 R☉
Izsev (bolometrični)	0,05 L☉
Površinska težnost (log g)	4,75 ± 0,05 cgs
Temperatura	3.700 ± 150 K
Kovinskost [Fe/H]	+0,1 dex
L
Masa	0.53 M☉
Druge oznake
	Alhajoth, Hokulei, α Aurigae, 13 Aurigae, ADS 3841, BD+45 1077, CCDM J05168+4559, FK5 193, GC 6427, HD 34029, HIP 24608, HR 1708, IDS 05093+4554, LTT 11619, NLTT 14766, PPM 47925, SAO 40186, WDS 05167+4600.
	A: GJ 194
	HL: GJ 195
	H: G 96-29, LTT 11622, NLTT 14788, PPM 47938, 2MASS J05172386+4550229
	L: VVO 238, 2MASS J05172394+4550198
Sklici na podatkovne baze
SIMBAD	Capella
	H
	L

Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego. Je tudi izstopajoči objekt na severnem zimskem nebu in cirkumpolarna za opazovalce severno od geografske širine 44°. Njeno ime pomeni v latinščini "majhna koza", ki naj bi v grški mitologiji upodabljala kozo Amaltejo, pri kateri je Zevs sesal mleko. Kapela je relativno blizu, saj je od Sonca oddaljena le 42,9 svetlobnih let (13,2 parsekov).

Čeprav se s prostim očesom zdi, da je to le ena zvezda, je v bistvu sestavljena iz štirih med seboj povezanih zvezd - Kapela je četverozvezdje v dveh manjših parih. Sestavljena je iz zvezd Kapele Aa, Kapele Ab, Kapele H in Kapele L.

Primarni par zvezd sestoji iz dveh svetlih rumenih orjakinj Kapele Aa in Kapele Ab, ki sta okrog 2,5-krat masivnejši od Sonca. Sekundarni par Kapele H in Kapele L, ki pa je oddaljen okrog 10.000 astronomskih enot (a.e.) od prvega para, pa je par dveh malih, nevpadajočih in relativno mrzlih rdečih pritlikavk.

Zvezdi Kapela Aa in Kapela Ab sta že izpuhnili svoji vodikovi skorji, se ohladili in razširili ter se že odmikata od glavne veje. Obe krožita po zelo ozki orbiti, ki je velika približno 0,74 AU. Obkrožita se v 104 dneh. Kapela Aa je hladnejša in bolj izsevna od tistih dveh s spektralnim razredom K0III; je kar 78,7 ± 4,2 -krat izsevnejša od Sonca in ima kar 11,98 ± 0,57 -krat večji polmer. Starajoča se rdeča orjakinja Kapela Aa spaja helij v ogljik in v kisik. Kapela Ab je za malenkost manjša in bolj vroča od spektralnega razreda G1IIII; je 72,7 ± 3,6 -krat izsevnejša od Sonca in je 8,83 ± 0,33 -krat večja od njega. Nahaja se v Hertzsprungovi luknji, kjer se nahaja večina podorjakinj v fazi, ko se razširijo in ohladijo ter kasneje postanejo rdeče orjakinje.

Kapela je ena od največjih virov rentgenskih žarkov na nebu predvsem zaradi korone Kapele Aa.

Veliko ostalih zvezd v enakem vidnem polju je bilo označenih in katalogiziranih kot dvozvezdja, a so fizikalno nepovezane med sabo.

Nomenklatura

α Aurigae (latinizirano v Alfa Aurigae) je Bayerjevo poimenovanje tega zvezdnega sistema. Ima tudi Flamsteedovo poimenovanje: 13 Aurigae. Poimenovana je tudi v raznih zvezdnih katalogih, kot so ADS 3841, CCDM J05168+4559 in WDS J05167+4600. Kot relativno bližnji zvezdni sistem je Kapela tudi v Gliese-Jahreissovem katalogu z oznako GJ 194 za svetli orjakinji in GJ 195 za manj svetli rdeči pritlikavki.

Tradicionalno ime Kapela je v latinščini (majhna) koza; alternativno ime Capra pa se je uporabljalo v klasični dobi. Leta 2016 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) naredila Skupino za določanje novih imen zvezd (Working Group on Star Names - WGSN) da katalogizira in standardizira imena zvezd. WSGN-jev prvi bilten, ki je izšel julija 2016, je vseboval tabele dveh skupin zvezd, ki jih je skupina poimenovala; vseboval je tudi ime za našo zvezdo - Capella (slovensko - Kapela). Zdaj je tako poimenovana tudi v IAU katalog imen zvezd. Katalog nam pove, da je Capella drugo ime za α Aurigae Aa.

Zvezdni sistem

Veliko zvezd se nahaja v območju velikem par kotnih minut, ki ga pokriva Kapela in so bile označene kot povezane med sabo. Washingtonov katalog dvojnih zvezd je označil komponente A, B, C, D, E, F, G, H, I, L, M, N, O, P, Q in R, med njimi se s prostim očesom vidi le komponento A. Večina njih je le navidezno povezanih, a ozek par rdečih pritlikavk H in L je na enaki razdalji kot svetla komponenta A in se premikajo po vesolju skupaj z njo. Kapela A je sama po sebi spektroskopska binarna zvezda s komponentami Kapela Aa in Kapela Ab, obe sta orjakinji. Par orjakinj je od para rdečih pritlikavk oddaljen za 723˝.

Ameriški astronom Robert Burnham ml. je opisal velikostni model, kjer sta bili komponenti Kapele A predstavljeni kot dve sferi, veliki 13 in 7 inčev (33,0 in 17,8 cm) ter oddaljeni 10 čevljev (3,048 m). Rdeči pritlikavki sta bili potem veliki vsaka po 0,7 inčev (1,8 cm), oddaljeni med sabo pa 420 čevljev (128,016 m). V tem merilu sta bila dva para med sabo oddaljena 21 milj (33.796 km).

Kapela A

Hertzsprung-Russllov diagram nam kaže evolucijsko pot zvezde, ki je približno enaka masi dveh orjakinj Kapele. Trenutni stanji Kapele Aa in Kapele Ab sta označeni.

Kapelo A sestavljata dve rumeni stari zvezdi, ki krožita ena okoli druge v 104,02128 ± 0,00016 dneh z veliko polosjo veliko 111,11 ± 0,10 milijona km (0,74272 ± 0,00068 a.e.), kar je približno razdalja med Venero in Soncem. Par se binarno ne prekriva; navidezno se z Zemlje zdi, kot da se zgrešita. Orbita je določena izredno natančno. Zvezdi kljub vsemu nista dovolj blizu, da bi ena zvezda požirala material druge, tudi med stanjem rdeče orjakinje primarne zvezde.

Dogovorjeno je, da ima hladnejša in izsevnejša komponenta Aa spektralni tip nekje med G2 in K0. Bolj vroča komponenta Ab ima določen spektralni tip nekje med poznim (hladnejšim) F in ranim (toplejšim) G. Obe zvezdi spadata v III. razred - razred orjakinj. V skupnem spektru dominira primarna zvezda zaradi ostrejših črt; črte druge zvezde so zaradi hitrega vrtenja meglene in razmazane. Skupni spektralni razred je približno G3III predvsem zaradi hladnejše komponente Aa. Najbolj priznana razreda sta na splošno K0III in G1III, starejše vrednosti pa se gibljejo med G5IIIe + G0III v Katalogu svetlih zvezd in G8III + G0III po Eggenu. Kjer je vsebina jasna, sta te dve komponenti označeni kot A in B.

Kapela HL

Sedma komponenta Kapele, imenovana Kapela H je fizikalno povezana s primarno zvezdo. Trenutno je v stanju rdeče pritlikavke in je od orjakinj ločena za okoli 10.000 a.e.. Ima svojega spremljevalca, še temnejšo rdečo pritlikavko, ki je bila od nje ob odkritju 1935 oddaljena 1,8˝. Osem let kasneje sta se ločili narazen na 3,5˝, kar so že predvideli iz značilnosti orbite. Imenovana je Kapela L. Gliesse-Jahreissov katalog bližnjih zvezd je poimenoval ta binarni sistem kot GJ 195, komponenti pa GJ 195 A in B.

Navidezni spremljevalci

Šest navideznih spremljevalcev Kapele je bilo odkritih še pred odkritjem Kapele H in so splošno znani kot Kapela B-G. Nobena od teh ni tudi fizikalno povezana s Kapelo, čeprav so Kapeli A kotno bližje kot pa par Kapela HL.

Poimenovanje večzvezdja: WDS 05167+4600
Komponenta	Glavna zvezda	Rektascenzija (α) Ekvinokcij J2000.0	Deklinacija (δ) Ekvinokcij J2000.0	Epoha opazovanja	Kotna oddaljenost zvezde A	Kot (relativno glede na glavno zvezdo)	Navidezna magnituda (V)	Vir
B	A	05^h 16^m 42.7^s	+46° 00′ 55″	1898	46.6″	23°	17.1
C	A	05^h 16^m 35.9^s	+46° 01′ 12″	1878	78.2″	318°	15.1
D	A	05^h 16^m 40.1^s	+45° 58′ 07″	1878	126.2″	183°	13.6
E	A	05^h 16.5^m	+46° 02′	1908	154.1″	319°	12.1
F	A	05^h 16^m 48.748^s	+45° 58′ 30.84″	1999	112.0″	137°	10.21	SIMBAD
G	A	05^h 16^m 31.852^s	+46° 08′ 27.42″	2003	522.4″	349°p	8.10	SIMBAD

Poimenovanja

Kapela, krater na Luni severno od Morja nektarja (Mare Nectaris), a ni poimenovan po zvezdi
USS Capella (AK-13) in USNS Capella (T-AKR-293), ladji Ameriške mornarice
Mazda Capella, model avtomobila od podjetja Mazda

Opombe

↑ ^1,0 ^1,1 Pertains to the center of mass of the Capella Aa/Ab binary system. See Volume 1, The Hipparcos and Tycho Catalogues, European Space Agency, 1997, §2.3.4, and the entry in the Hipparcos catalogue (CDS ID I/239.)

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 ^1,3 ^1,4 van Leeuwen, F. (november 2007). »Validation of the new Hipparcos reduction«. Astronomy and Astrophysics. 474 (2): 653–64. arXiv:0708.1752. Bibcode:2007A&A...474..653V. doi:10.1051/0004-6361:20078357.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 ^2,4 ^2,5 Hoffleit, Dorrit; Jaschek, Carlos (1991). »The Bright star catalogue«. New Haven, Conn.: Yale University Observatory, 5th Rev.ed. Bibcode:1991bsc..book.....H.
↑ Petit, M. (1990). »Catalogue of Variable or Suspected Stars Nearby the Sun«. Astronomy and Astrophysics Supplement. 85: 971. Bibcode:1990A&AS...85..971P.
↑ ^4,0 ^4,1 Roeser, S.; Bastian, U. (1988). »A new star catalogue of SAO type«. Astronomy and Astrophysics Supplement Series. 74: 449. Bibcode:1988A&AS...74..449R. ISSN 0365-0138.
↑ Eggen, Olin J. (1963). »Three-color photometry of the components in 228 wide double and multiple systems«. Astronomical Journal. 68: 483. Bibcode:1963AJ.....68..483E. doi:10.1086/109000.
↑ ^6,0 ^6,1 Cutri, R. M.; Skrutskie, M. F.; Van Dyk, S.; Beichman, C. A.; Carpenter, J. M.; Chester, T.; Cambresy, L.; Evans, T.; Fowler, J.; Gizis, J.; Howard, E.; Huchra, J.; Jarrett, T.; Kopan, E. L.; Kirkpatrick, J. D.; Light, R. M.; Marsh, K. A.; McCallon, H.; Schneider, S.; Stiening, R.; Sykes, M.; Weinberg, M.; Wheaton, W. A.; Wheelock, S.; Zacarias, N. (2003). »VizieR Online Data Catalog: 2MASS All-Sky Catalog of Point Sources (Cutri+ 2003)«. VizieR On-line Data Catalog: II/246. Originally Published in: 2003yCat.2246....0C. 2246: II/246. Bibcode:2003yCat.2246....0C.
↑ Agrawal, P. C.; Rao, A. R.; Sreekantan, B. V. (1986). »Study of quiescent state X-ray emission from flare stars«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 219 (2): 225. Bibcode:1986MNRAS.219..225A. doi:10.1093/mnras/219.2.225. ISSN 0035-8711.
↑ Keenan, Philip C; McNeil, Raymond C (1989). »The Perkins Catalog of Revised MK Types for the Cooler Stars«. The Astrophysical Journal Supplement Series. 71: 245. Bibcode:1989ApJS...71..245K. doi:10.1086/191373.
↑ Audard, M (2002). Investigations of stellar coronae with XMM-Newton. 34th COSPAR Scientific Assembly. Zv. 34. Bibcode:2002cosp...34E1599A.
↑ Samus, N. N.; Durlevich, O. V.; in sod. (2009). »VizieR Online Data Catalog: General Catalogue of Variable Stars (Samus+ 2007–2013)«. VizieR On-line Data Catalog: B/GCVS. Originally Published in: 2009yCat....102025S. 1: B/GCVS. Bibcode:2009yCat....102025S.
↑ ^11,0 ^11,1 Strassmeier, K. G.; Fekel, F. C. (1990). »The spectral classification of chromospherically active binary stars with composite spectra«. Astronomy and Astrophysics. 230: 389. Bibcode:1990A&A...230..389S.
↑ Joy, Alfred H.; Abt, Helmut A. (1974). »Spectral Types of M Dwarf Stars«. Astrophysical Journal Supplement. 28: 1. Bibcode:1974ApJS...28....1J. doi:10.1086/190307.
↑ ^13,0 ^13,1 ^13,2 GJ 195, catalog entry, Preliminary Version of the Third Catalogue of Nearby Stars, Gliese, Wilhelm; Jahreiss, H. 1991, CDS ID V/70A.
↑ ^14,0 ^14,1 Stauffer, J. R.; Hartmann, L. W. (1986). »Chromospheric activity, kinematics, and metallicities of nearby M dwarfs«. The Astrophysical Journal Supplement Series. 61: 531. Bibcode:1986ApJS...61..531S. doi:10.1086/191123.; see Table 1.
↑ Bidelman, W. P. (1985). »G. P. Kuiper's spectral classifications of proper-motion stars«. Astrophysical Journal Supplement Series. 59: 197. Bibcode:1985ApJS...59..197B. doi:10.1086/191069. ISSN 0067-0049.
↑ ^16,00 ^16,01 ^16,02 ^16,03 ^16,04 ^16,05 ^16,06 ^16,07 ^16,08 ^16,09 Torres, Guillermo; Claret, Antonio; Pavlovski, Krešimir; Dotter, Aaron (2015). »Capella (α Aurigae) Revisited: New Binary Orbit, Physical Properties, and Evolutionary State«. The Astrophysical Journal. 807 (1): 26. arXiv:1505.07461. Bibcode:2015ApJ...807...26T. doi:10.1088/0004-637X/807/1/26.
↑ ^17,0 ^17,1 ^17,2 Brown, A. G. A.; in sod. (Gaia collaboration) (Avgust 2018). »Gaia Data Release 2: Summary of the contents and survey properties«. Astronomy & Astrophysics. Zv. 616. A1. arXiv:1804.09365. Bibcode:2018A&A...616A...1G. doi:10.1051/0004-6361/201833051. Zapis Gaia DR2 za ta vir na VizieR.
↑ ^18,0 ^18,1 ^18,2 ^18,3 ^18,4 Leggett, S. K.; Allard, F.; Berriman, Graham; Dahn, Conard C.; Hauschildt, Peter H. (1996). »Infrared Spectra of Low-Mass Stars: Toward a Temperature Scale for Red Dwarfs«. The Astrophysical Journal Supplement Series. 104: 117. Bibcode:1996ApJS..104..117L. doi:10.1086/192295.; see Tables 3, 6 and 7.
↑ ^19,0 ^19,1 ^19,2 Brown, A. G. A.; in sod. (Gaia collaboration) (Avgust 2018). »Gaia Data Release 2: Summary of the contents and survey properties«. Astronomy & Astrophysics. Zv. 616. A1. arXiv:1804.09365. Bibcode:2018A&A...616A...1G. doi:10.1051/0004-6361/201833051. Zapis Gaia DR2 za ta vir na VizieR.
↑ Johnson, H.M. (1983). »Origins and ages of X-ray-luminous dwarf M stars«. Astrophysical Journal. 273: 702. Bibcode:1983ApJ...273..702J. doi:10.1086/161405.
↑ ^21,0 ^21,1 Fischer, Debra A.; Marcy, Geoffrey W. (1992). »Multiplicity among M dwarfs«. The Astrophysical Journal. 396: 178. Bibcode:1992ApJ...396..178F. doi:10.1086/171708.; see Table 1.
↑ NAME CAPELLA – Variable of RS CVn type, database entry, SIMBAD. Accessed online December 23, 2008.
↑ Brosch 2008, str. 46.
↑ Entry 05167+4600, The Washington Double Star Catalog, United States Naval Observatory. Accessed on line December 24, 2008.
↑ G 96-29 – High proper-motion Star, database entry, SIMBAD. Accessed online December 23, 2008.
↑ NAME CAPELLA L – Star in double system, database entry, SIMBAD. Accessed online December 23, 2008.