Pod vplivom Janeza E. Kreka je objavljal kulturnopolitične članke katoliške usmeritve, delal je v katoliških dijaških, prosvetnih in delavskih društvih ter pisal razprave o dijaških in ljudskoprosvetnih vprašanjih. Kot politični publicist je sodeloval pri Slovencu in Jugoslovanu, predvsem na temo majniške deklaracije in slovenske kulturne samobitnosti. Na to temo je napisal članek Dokumenti za slovensko politično miselnost po vojni 1866. V literarni teoriji je bil privrženec Avgusta Žigona in njegovega nauka o arhitektoniki v poeziji. Od 1910 je v Domu in svetu, Času in Slovencu objavil več razprav, v katerih je obravnaval kompozicijska, oblikovna in duhovna vprašanja Prešernove poezije ter njihovo utemeljitev v antični in romantičnipoetiki in estetiki. V svojem glavnem delu (Zlate črke na posodi gazel ali problem apolinične lepote v Prešernovi umetnosti) je poskušal zajeti zvezo antike in romantike ter pojasniti arhitektonska vprašanja. Delo je doživelo veliko zanimanja in tudi ugovore. V dvajsetih letih je začel obravnavati še Danteja in njegovo umetnost ter razglabljal o prvinah in vplivih le-te v Prešernovi pesniški vsebini. Prav tako je svoje poglede zagovarjal v polemikah z nasprotniki.
Njegovo delo je razširilo slovensko primerjalno in umetnostno obzorje, pomagalo razložiti in oceniti Prešernovo umetnost in pripomoglo k snovanju slovenske poetike. Pisal je tudi spominske črtice o Ivanu Cankarju, s katerim je pred smrtjo stanoval.
"Zlate črke" na posodi Gazel ali problem apolinične lepote v Prešernovi umetnosti: slovstvena študija v svitu romantike in antike. Ljubljana: samozaložba J. Puntar, 1912. (COBISS)
Sonitus de formulario. Ljubljana: Jugoslovanska tiskarna, 1919. (COBISS)