Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.

Bil je eden od sinov svete Klotilde, rojene v Reimsu. Od leta 511 do 558 je vladal kot kralj Pariza in od leta 524 do 558 kot kralj Reimsa. Pri delitvi cesarstva je nasledil Pariz, ozemlje severno od Pariza do reke Some in zahodno do Rokavskega preliva in polotok Armorika (sedanja Bretanija). Njegovi bratje so vladali v Metzu (Teoderik I.), Orléansu (Klodomer) in Soissonsu (Klotar I.).

Leta 523 so se je pridružil bratom v vojni proti Godomarju Burgundskemu. Klodomer je v bitki pri Vézeronceu leta 524 umrl. Po njegovi smrti se je Hildebert strinjal, da Orléans nasledijo njegovi trije sinovi, Klotar in Klodomer pa sta temu nasprotovala in se nameravala polastiti njihove dediščine. K njihovi materi Klotildi sta poslala svoje odposlance, ki so ji prinesli škarje in meč in ji dali na izbiro, da ostriže svoje sinove in jim s tem simbolično odvzame oblast ali jih ubije. Sledil je njen znamenit odgovor »Če ne bodo postali kralji, jih raje vidim mrtve kot ostrižene«.^[1] Po umoru obeh starejših Klodomerjevih sinov je najmlajši, Klodoald, pobegnil v samostan. Hildebert je k svojemu kraljestvu priključil mesti Chartres in Orléans.

Kasneje se je udeležil več pohodov proti Burgundskemu kraljestvu. Leta 532 je oblegal Autun in z bratom Klotarjem in Teodorikovim sinom Teodebertom I. odjarmil Burgundsko kraljestvo. Kot svoj delež v vojnem plenu je dobil mesta Mâcon, Ženevo in Lyon. Ko je ostrogotski kralj Vitiges leta 535 Frankom odstopil Provanso, sta mu brata odstopila Arles in Marseille. Priključitev pokrajine je bila s Klotarjevo pomočjo zaključena pozimi leta 546/537.

Leta 531 je prejel pritožbo sestre Krotilde, žene arijanskega vizigotskega kralja Amalrika, da mož z njo zelo grdo ravna, ker je katoličanka. Hilderik je odšel na vojni pohod v Hispanijo in porazil gotskega kralja. Amalrik se je umaknil v Barcelono, kjer so ga umorili. Krotilda je na poti v Pariz iz neznanega vzroka umrla.

Hildebert je na svojem drugem pohodu proti Vizigotom leta 542 osvojil Pamplono in s pomočjo brata Klotarja oblegal Zaragozo, vendar se je moral umakniti. S pohoda je v Pariz prinesel dragoceno relikvijo, tuniko svetega Vincencencija Zaragoškega, in njej v čast ob pariških mestnih vratih zgradil slavno opatijo Sainte-Croix-et-Saint-Vincent, kasneje znano kot St-Germain-des-Prés.

Umrl je 13. decembra 558. Pokopali so ga v opatiji St-Germain-des-Prés,^[2] ki je bila do leta 675 nekropola nevstrijskih kraljev^[3]

Hildebert I. in njegova žena Ultragota nista imela nobenega sina in hčerki Krodobergo in Krodesindo. Hildebert je bil eden od najbolj vernih Klodvikovih sinov in grabežljiv monarh, ki je v vojnah svoje kraljestvo razširil bolj kot njegova brata. Vojskoval se je v Burgundiji (večkrat), Španiji (večkrat), Provansi in drugod po Galiji.

• Gregor Tourški. The History of the Franks. Angleški prevod O.M. Dalton. Oxford: Clarendon Press, 1967.
• Geary, Patrick J. Before France and Germany. Oxford University Press, 1988.