Henrik Peternel, slovenski rimskokatoliški duhovnik in čebelarski strokovnjak, * 24. maj 1875, Gorica, † 25. februar 1951, Bukovžlak.
Življenje in delo
Rodil se je v družini slovenskega logarja materi češkega rodu. Po dveletnem študiju medicine v Gradcu se je odločil za duhovniški poklic. Bogoslovje je študiral v Gorici, kjer je bil leta 1898 posvečen. Sprva je bil kaplan v Gorici, kjer je hkrati deloval v upravi Slovenskega šolskega doma. Kasneje je bil kaplan še na Šentviški Gori in Teharjah, od 1920 pa je bil župnik v Črešnjicah pri Frankolovem. Po upokojitvi leta 1928 se je naselil v Bukovžlaku.[1] Razvijal je novejše postopke v čebelarstvu in uvajal strokovni pouk; zastopal je slovensko čebelarstvo na mednarodnih zborovanjih in tečajih v Nemčiji, Italiji in Franciji. Od 1922 je pisal članke v Slovenskem čebelarju, v koledarjih Mohorjeve družbe in dopisoval v dunajski list Der Bienenvater; bil je pobudnik in urednik Čebelarskega obzornika, znanstvene priloge Slovenskega čebelarja (1936) ter več let predsednik Čebelarskega društva za Slovenijo.[2] Po njem se imenuje čebelarsko društvo, ki je izdalo Zbornik ob 130 letnici Čebelarskega društva »Henrik Peternel«. (COBISS)
Viri
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)
- ↑ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
Glej tudi
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
