Henodeoksiholna kislina (tudi henodezoksiholna kislina, henoholna kislina in 3α,7α-dihidroksi-5β-holan-24-ojska kislina) je ena od žolčnih kislin. Soli te karboksilne kisline se imenujejo henodeoksiholati. Gre za eno od poglavitnih žolčnih kislin pri človeku.[1][2][3] Prvič so jo osamili iz žolča domače gosi, po čemer je tudi poimenovana − prvi del besede heno namreč izvira iz grške besede χήν = gos.[4]
Zgradba
Henodeoksiholna in holna kislina sta dve poglavitni primarni žolčni kislini pri človeku. Henodeoksiholna kislina vsebuje dve hidroksilni skupini; z dodatkom še ene hidroksilne skupine se pretvori v holno kislino. Pri nekaterih drugih sesalcih nastajata v jetrih namesto henodeoksiholne kisline muriholna kislina ali deoksiholna kislina.[1] V čisti obliki tvori bele do umazano bele kristale, netopne v vodi in topne v etanolu in ocetni kislini, s tališčem 165–167 °C.[5]
Biosinteza in funkcija
Henodeoksiholna kislina kot primarna žolčna kislina nastaja v jetrih kot produkt razgradnje holesterola.[6] Pri pretvorbi iz holesterola je potrebnih več encimskih sinteznih korakov.[1] Kot druge primarne žolčne kisline se deoksiholna kislina v jetrih konjugira s tavrinom ali glicinom, pri čemer nastajata tavrohenodeoksiholat in glikohenodeoksiholat. Le-ta se izločata z žolčem v črevesje. S konjugacijo se zniža vrednost pKa; konjugirane žolčne kisline zato ionizirajo pri običajnem pH v črevesu in ostajajo v črevesju, dokler ne dosežejo vitega črevesa in se tam reabsorbirajo.[3]
Henodeoksiholna kislina in druge žolčne kisline tvorijo micele, kar olajša prebavo maščob v prebavilih. Po absorpciji iz črevesa v kri jih privzamejo jetra ter se ponovno izločijo z žolčem v črevesje – podvržene so tako imenovanemu enterohepatičnemu kroženju. Neabsorbirane molekule henodeoksiholne kisline bakterije v debelem črevesu pretvorijo v sekundarno žolčno kislino, litoholno kislino, ali njen epimer, ursodeoksiholno kislino.[3]
Henodeoksiholna kislina je med vsemi naravnimi žolčnimi kislinami najbolj potentna glede stimulacije jedrnega žolčnokislinskega receptorja, imenovanega farnezoidni receptor X (FXR).[7] Receptor FXR aktivira prepisovanje številnih genov, vključno z genoma za FGF19 in SHP.[8] Beljakovina FGF19 ima ključno vlogo v negativni povratni zanki žolčnih kislin ter uravnava njihovo sintezo, shranjevanje in sproščanje iz žolčnika v tanko črevo. Motnje njegovega delovanja lahko privedejo do različnih bolezenskih stanj, kot so žolčni kamni, motena prebava maščob, razraščanje črevesnih bakterij in podobno.[9]
Klinična uporaba
Žolčni kamni
Henodeoksiholna kislina se uporablja kot sestavina zdravil za raztapljanje žolčnih kamnov.[10][11] Zdravila z žolčnimi kislinami se uporabljajo pri bolnikih z manjšimi žolčnimi kamni in pri tistih z večjimi žolčnimi kamni, ki ne želijo ali ne morejo biti operirani. Zdravljenje s henodeoksiholno kislino lahko kot neželene učinke povzroča drisko, blago in povratno poškodbo jetrnega tkiva in majhen porast plazemskih ravni holesterola.[11]
Uporabo henodeoksiholne kisline so raziskovali tudi za nekatere druge bolezni.[14] Ker je driska pogost neželeni učinek pri zdravljenju žolčnih kamnov s henodeoksiholno kislino, so jo preskušali tudi kot zdravilo proti zaprtju; rezultati so pokazali hitrejši prehod blata skozi debelo črevo in izboljšano funkcijo črevesja.[15]
Pred leti je avstralsko biotehnološko podjetje preskušalo kombinacijo henodeoksiholne kisline in bezafibrata v zdravljenju hepatitisa C.[16]
↑Fon Tacer, Klementina (2009). Citokromi P450, jedrni receptorji in fibroblastni rastni dejavniki - nove endokrine osi kot potencialna prijemališča za zdravljenje presnovnih bolezni. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 6/7, str. 309-314.
↑Thistle JL, Hofmann AF (september 1973). »Efficacy and specificity of chenodeoxycholic acid therapy for dissolving gallstones«. N. Engl. J. Med. 289 (13): 655–659. doi:10.1056/NEJM197309272891303. PMID4580472.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
