Gregor Golobič, slovenski politik, * 20. januar 1964, Novo mesto, Slovenija.
Življenje
Študiral je filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Med študijem je bil sodelavec Radia Študent in tednika Mladina.
Leta 2002 je diplomiral z diplomsko nalogo Ko filozofi umolknejo : primer Kratil (COBISS). Do oktobra 2007 je bil poslovni direktor v gospodarski družbi Ultra.
Politična kariera
Konec leta 1988 se je še kot absolvent filozofije zaposlil na ZSMS z nalogo izpeljati projekt transformacije ZSM v liberalno stranko.
Na volitvah leta 1990 je bil izvoljen za delegata tedanjega družbeno-političnega zbora osamosvojitvene skupščine. Marca 1992 je postal generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije in ostal na tej funkciji do 2001, ko je odstopil. 26. februarja 2002 je bil izvoljen za predsednika sveta LDS.[1]
12. marca 2007 je vstopil v novoustanovljeno društvo Zares.[2] Oktobra 2007 je prevzel vodenje stranke Zares - nova politika. Na državnozborskih volitvah oktobra 2008 je bil izvoljen za poslanca Državnega zbora RS.
11. septembra 2010 je bil ponovno izvoljen za predsednika Zaresa[3].
Na konvenciji stranke 15. oktobra 2011 je prejel zaupnico stranke, s čimer je ohranil svoj položaj predsednika stranke.[4] Na isti konvenciji se je stranka preimenovala v Zares - socialno liberalni.[5]
Ministrovanje
24. novembra 2008 je bil imenovan za ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
2. junija 2011 je podal odstopno izjavo s položaja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo[6].
Afera Ultra
Leta 2009 je v zvezi z njim odjeknila afera Ultra. Gregor Golobič je za nekatere časnike v predvolilnem obdobju dejal, da nima nikakršnih lastniških deležev v družbi Ultra, a je junija 2009 priznal, da je informacijo medijem zamolčal. Svoj lastniški delež je leta 2008 ob nastopu mandata poslanca in kasneje ministra prijavil protikorupcijski komisiji, kot veleva zakon.
Nekateri slovenski mediji, ki so se sklicevali na podatke Nove Ljubljanske banke so objavili, da ima Ultra za okrog 6,3 milijona evrov nezavarovanih posojil. Razlog, da je Ultra brez zavarovanj prišla do denarja, naj bi bila povezava podjeta z Gregorjem Golobičem.[7][8]
Golobič je ob tem dejal, da je naredil napako in si skupaj s premierom Borutom Pahorjem postavil nekajdnevni rok za razmislek o svojem odstopu z mesta ministra, v katerem pa se za ta korak ni odločil.
Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi svoje stranke.
Viri in opombe
Zunanje povezave
|
---|
Predsednik vlade | |
---|
Ministri |
- Franci Križanič (za finance)
- Katarina Kresal, Aleš Zalar (za notranje zadeve)
- Samuel Žbogar (za zunanje zadeve)
- Aleš Zalar (za pravosodje)
- Ljubica Jelušič (za obrambo)
- Ivan Svetlik (za delo, družino in socialne zadeve)
- Matej Lahovnik, Darja Radić, Mitja Gaspari (za gospodarstvo)
- Milan Pogačnik, Henrik Gjerkeš, Dejan Židan (za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
- Majda Širca Ravnikar, Boštjan Žekš (za kulturo)
- Karl Erjavec, Roko Žarnić (za okolje in prostor)
- Patrick Vlačič (za promet)
- Igor Lukšič (za šolstvo in šport)
- Borut Miklavčič, Dorjan Marušič (za zdravje)
- Irma Pavlinič Krebs, Borut Pahor (za javno upravo)
- Gregor Golobič, Igor Lukšič (za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo)
- Mitja Gaspari (brez listnice; za razvoj in evropske zadeve)
- Zlata Ploštajner, Henrik Gjerkeš, Duša Trobec Bučan, Boštjan Žekš (brez listnice; za lokalno samoupravo in regionalni razvoj)
- Boštjan Žekš (brez listnice; za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu)
|
---|
Državni sekretarji |
- Goran Klemenčič, Damjan Lah (za notranje zadeve)
- Dragoljuba Benčina (za zunanje zadeve)
- Boštjan Škrlec (za pravosodje)
- Uroš Krek, Boris Balant (za obrambo)
- Helena Kamnar, Mateja Vraničar (za finance)
- Darja Radić, Viljem Pšeničny, Janko Burgar (za gospodarstvo)
- Igor Jakomin (za promet)
- Zoran Kus (za okolje in prostor)
- Sonja Bukovec, Tanja Strniša (za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)
- Slavko Ziherl, Ivan Eržen (za zdravstvo)
- Alenka Kovšca (za šolstvo in šport)
- József Györkös (za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo)
- Anja Kopač Mrak (za delo, družino in socialne zadeve)
- Tina Teržan (za javno upravo)
- Stojan Pelko, Jožef Školč (za kulturo)
- Meta Vesel Valentinčič, Duša Trobec Bučan (za lokalno samoupravo in regionalni razvoj)
- Andreja Jerina (za evropske zadeve in razvoj)
- Boris Jesih (za Slovence po svetu)
- Miloš Pavlica, Jožef Školč, Rado Genorio, Nataša Kovač, Rado Genorio, Andrej Horvat (Kabinet pred. vlade)
|
---|
Ostalo | |
---|
Koalicija | |
---|
Drugo | |
---|
Ležeči tisk označuje bivše nosilce položaja. |