PROFILPELAJAR.COM

Géza Madžarski
Géza Madžarski
veliki knez
	Géza kot je prikazan v Chronicon Pictum
Vladanje	972- 997
Predhodnik	Taksony
Naslednik	Vajk
Rojstvo	cca. 940; neznano
Smrt	997
Potomci	Judita Ogrska; Margareta Bolgarska ; Vajk ; Gizela (beneška doganesa) ; Šarolta Ogrska
Rodbina	Árpádovci
Oče	Taksony

Géza, veliki knez Madžarov (972- 997), * ca. 945, † 997, pripadnik dinastije Árpádovcev.

Življenje

Géza je bil sin madžarskega velikega kneza Taksonyja.^[2] Poročen je bil s Šarolto, hčerjo erdeljskega gyule in imel je sina Vajka.^[2] Géza je eno od hčera poročil s poljskim kraljem, druga pa se je poročila z beneškim dožem.^[3] Géza je umrl leta 997.^[4]

Gézini moški sorodniki iz dinastije Árpádovcev:

Mihael

Levente

Politični dosežki

Leta 972 je Géza na madžarskem prestolu nasledil očeta Taksonyja.^[2] Madžarska se je tedaj nahajala v prelomnem času. Ko je nemški vladar Oton I. postal cesar, je preprečil namero Gézinega očeta Taksonyja, da bi mu papež poslal škofa neposredno iz Rima, torej mimo Nemcev.^[5] Madžari so bili po letu 955 neuspešni v vojaških pogodih proti Nemcem,^[5] leta 970 pa so doživeli še velik poraz na vzhodu, saj je Bizanc v bitki pri Arkadiopolisu uspel poraziti združeno vojsko Madžarov in Kijevske kneževine,^[6]^[7] s tem pa se je tudi Bizanc dokončno otresel plačevanja odkupnin Madžarom.^[8] Že leta 971je Bizanc osvojil Bolgarijo, pa tudi Nemci so napredovali ob bavarsko-madžarski meji, zato je Madžarska postala ogrožena tako iz bizantinske kot iz nemške smeri, kar se je še bolj potrdilo v letu 972, ko sta bizantinski cesar in cesar Oton I. sklenila zavezništvo.^[5]

Nastale zunanjepolitične razmere so močno vplivale na Gézino vladavino, ko je Madžarska s krepitvijo osrednje oblasti, širjenjem krščanstva in z uveljavljanjem načela primogeniture pri iskanju vladarjevega naslednika doživljala nagel prehod od plemenske zveze k srednjeveški državi. Na potrebo po ustvarjanju srednjeveške države so kazale tudi notranje razmere, to je večji poudarek na kmetovanju zaradi konca plenilskih pohodov po Evropi.^[8]

Za utrjevanje Gézine moči je bilo zelo pomembno, da se je Géza poročil s Šarolto, hčerjo transilvanskega gyule, saj je s tem pridobil podporo vzhodnega dela Madžarske,^[2] da je na gospodarskem področju uvedel tržne priostojbine dajatve za trgovanje na daljavo,^[2] da je na političnem področju vodil okrutno politiko zatiranja vsakega odpora, predvsem pa, da je spodbudil širjenje krščanstva, s čimer si je zagotovil vstop v družino tedanjih zahodnokrščanskih držav.^[2]

Z namenom, da bi preprečil nastanek bizantinsko-nemškega zavezništva se je Géza zelo hitro skušal pomiriti z nemškim vladarjem Otonom I. Glede na dolga leta spopadov z Bizantinci je razumljivo, da se je ogroženi madžarski vladar odločil za Otona.^[5] Oton I. je leta 972 na Gézino prošnjo, da mu pošljejo škofa, nemudoma za škofa imenoval Bruna iz Sankt Gallna.^[2]^[4] Tudi sam Géza se je s tisoči ostalih plemičev dal pokristjaniti.^[4] Leta 973 je Géza kot že krščeni vladar v Quedlinburg poslal odposlanstvo, ki se je cesarju Otonu poklonilo.^[5]^[9]^[4] Sam se na cesarjevem dvoru ni pojavil osebno tako kot drugi vladarji in tako mu je uspelo, da Madžarske oziroma Ogrske ni spravil v vazalni odnos do cesarja.^[5] Madžari so hkrati dosegli mir z Nemci, ^[9] pri tem pa so se odrekli bavarskih in moravskih ozemelj.^[4]

Gézo so ustoličili tako, da so ga še po starem poganskem običaju dvignili na ščit.^[5] Géza je krščanstvo sprejel le navidezno, da bi utrdil svoj položaj in položaj madžarske države proti Nemcem, dejansko pa je ostal pogan.^[2] Ko so mu očitali, da je ob krščanskem Bogu častil tudi poganska božanstva, je menda odgovoril, da je dovolj bogat in mogočen, da si to lahko privošči.^[5]^[9] Vendar pa je bilo širjenje krščanstva zanj pomenbno, ker je utrjevalo njegovo davčno oblast (»Dajte cesarju kar je cesarjevega«), obenem pa je krščanstvo zagovarjalo načelo primogeniture ali nasledstva po prvorojencu^[5] in Gézi pomagalo pri preseganju tradicije dinastije Árpádovcev, da je oblast po starešinskem načelu dedoval najstarejši moški član rodbine.^[2] Prestolonaslednik Vajk je bil krščen kot Štefan, Géza pa je zanj uredil tudi poroko z bavarsko princeso Gizelo.^[2]

Pri utrjevanju osrednje davčne in politične oblasti je Géza po vojaško obračunal z nepokorno plemensko aristokracijo, le gyula z imenom Gyula, ki je tedaj vladal Transilvaniji, je še ohranil ločeno oblast.^[10] Od sorodnikov je velike in okrutne politične čistke uspel preživeti Koppány.^[4]

Veliki knez je zaradi svoje vojaške politike potreboval močno vojsko. V svoje utrdbe je vabil vojaštvo, ki je zaradi razpadanja plemenske ureditve zapuščalo plemenske združbe, v elitni najemniški konjenici, ki so ji verjetno poveljevali nemški vitezi, pa so kot prevladovali Varjagi, Hrvati in Bolgari.^[10] Ti nemški vitezi so na Madžarsko prišli predvsem kot spremstvo bavarske kraljične Gizele, hčerke kralja Henrika.^[3]

Sklici

↑ Faceted Application of Subject Terminology
d:Track:Q3294867
↑ ^2,00 ^2,01 ^2,02 ^2,03 ^2,04 ^2,05 ^2,06 ^2,07 ^2,08 ^2,09 Horvath, B. (2009): str. 22.
↑ ^3,0 ^3,1 Gönz, L. (2004): str. 20.
↑ ^4,0 ^4,1 ^4,2 ^4,3 ^4,4 ^4,5 Pál, E. (2001): str. 26.
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 ^5,3 ^5,4 ^5,5 ^5,6 ^5,7 ^5,8 Kontler, L. (2005): str. 42.
↑ Kontler (2005): str. 39.
↑ Pal, E. (2001): str. 15.
↑ ^8,0 ^8,1 Kontler, L. (2005): str. 41.
↑ ^9,0 ^9,1 ^9,2 Gönz, L. (2004): str. 19.
↑ ^10,0 ^10,1 Kontler, L. (2005): str. 43.

Viri

Engel, Pál (2001). The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary. United states: St. Martin Press. ISBN 1-85043-977-X.
Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN 961-219-077-1.
Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7.
Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1.