Evropska Rusija

Rusija v Evropi in Aziji s trenutnimi upravnimi delitvami ( dejanske meje)[note 1]

Evropska Rusija (rusko Европейская Россия, rusko европейская часть России) je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine. Ločitev med obema celinama izhaja iz gorovja Ural. Evropska Rusija pokriva pomemben del Vzhodne Evrope, ki obsega približno 40 % celotne evropske kopenske površine z več kot 15 % njenega celotnega prebivalstva, zaradi česar je Rusija v Evropi vodilna tako po geografski kot po demografiji.

Površina in demografija

Evropska Rusija predstavlja približno 75 % celotnega prebivalstva Rusije. Pokriva več kot 3.995.200 km2 s skoraj 110 milijoni prebivalcev, zaradi česar je Rusija največja in najbolj naseljena država v Evropi. Evropska Rusija je najgostejša ruska regija po gostoti prebivalstva z 27,5 ljudmi na km2.[1]

Vsa tri zvezna mesta Rusije ležijo v evropski Rusiji. Ta so Moskva, glavno in največje mesto države, ki je najbolj naseljeno mesto v Evropi; Sankt Peterburg, kulturna prestolnica in drugo najbolj naseljeno mesto v državi; in Sevastopol na Krimu, ki je mednarodno priznan kot del Ukrajine.

Zgodovina

Zgodovinsko prebivalstvo evropske Rusije so sestavljali slovanski, finski, germanski, turki, severnokavkaški, baltski, hazarski in nordijski narodi.[2][3]

Nekatere teorije pravijo, da je del zgodnjih vzhodnih Slovanov v današnjo zahodno Rusijo (tudi v Ukrajino in Belorusijo) prispel nekje sredi prvega tisočletja našega štetja.[4] Vzhodnoslovansko pleme Vjatiči je bilo doma v deželi okoli reke Oke. Na tem območju so bila prisotna tudi ugrofinska, baltska in turška plemena (čeprav so velik del turškega in ugrofinskega ljudstva absorbirali Slovani, so danes v evropski Rusiji velike manjšine). Zahodno regijo Srednje Rusije je naseljevalo vzhodnoslovansko pleme Severjanov.

Ena prvih ruskih regij po sofijski prvi kroniki je bil Veliki Novgorod leta 859. V poznem 8. in sredini 9. stoletja našega štetja je nastal Ruski kaganat v sodobni zahodni Rusiji. Regija je bila kraj delovanja Varjagov, vzhodnih skandinavskih pustolovcev, trgovcev in piratov. Od poznega 9. do sredine 13. stoletja je bil velik del današnje evropske Rusije del Kijevske Rusije. Deželi Ruskega kaganata in Kijevske Rusije sta bili pomembna ekonomska trga in sta se povezovali s Skandinavijo, Bizantinskim cesarstvom, Rusi in Volško Bolgarijo, Hazarijo in Perzijo. Po starih skandinavskih virih so bili med 12 največjimi mesti Kijevske Rusije Novgorod, Kijev, Polotsk, Smolensk, Murom in Rostov.[5]

S trgovinskimi in kulturnimi stiki z Bizantinskim cesarstvom je slovanska kultura Rusov postopoma prevzela vzhodno pravoslavno vero. Številni viri pravijo, da je Mongolsko cesarstvo uničilo Rjazan, Kolomno, Moskvo, Vladimir in Kijev. Po mongolski invaziji je nastala Moskovska velika kneževina, ves ta čas pa so tako zahodna Rusija kot različne ruske regije imele močne kulturne stike z Bizantinskim cesarstvom.[6] Elementi vzhodnoslovanskega poganstva in krščanstva so se prekrivali in občasno v moskovski Rusiji ustvarili celo dvojno vero.[7]

Uskladitev z upravnimi delitvami

Zvezna okrožja Rusije
Zvezna okrožja Rusije
Ime okrožja Območje(km2) Prebivalstvo (2017) Gostota prebivalstva Opombe o celini
Osrednje zvezno okrožje 650.200 39.209.582[8] 59,658 Evropa
Severnokavkaško zvezno okrožje 170.400 9.775.770[8] 56,58 Evropa
Severozahodno zvezno okrožje 1.687.000 13.899.310[8] 8,25 Evropa
Južno zvezno okrožje[note 1] 447.900 16.428.458[8] 33,46 Evropa
Zvezno okrožje Volga 1.037.000 29.636.574[8] 28,63 Pretežno evropska
Vsota 6 zveznih okrožij[note 2] 3.995.200 108.949.694[8] 27,22 Pretežno evropska
  1. ↑ 1,0 1,1 Vključuje Republiko Krim in mesto Sevastopol, ki sta oba de facto del ruske administracije, a jih večina drugih držav priznava kot del Ukrajine.
  2. ↑ V rezultat niso všteti:
    Federalno volško okrožje ima 4 rajone popolnoma znotraj Azije, en rajon večinoma v Aziji, en rajon v Aziji in Evropi, 2 mesti v Evropi in Aziji ter eno naselje v Aziji; kar skupaj znaša 280.000 prebivalcev in 30.000 km2 znotraj Azije (definirana kot vzhodno od reke Ural)
    Približno 200.000 ljudi živi na 1.700 km2 v evropskem delu Uralskega federativnega okrožja (zahodno od reke Ural)

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ Vishnevsky, Anatoly (15. avgust 2000). »Replacement Migration: Is it a solution for Russia?« (PDF). EXPERT GROUP MEETING ON POLICY RESPONSES TO POPULATION AGEING AND POPULATION DECLINE /UN/POP/PRA/2000/14. United Nations Population Division, Department of Economic and Social Affairs. str. 6, 10. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. decembra 2003. Pridobljeno 14. januarja 2008.
  2. ↑ »Khazar | people«. Encyclopædia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 19. decembra 2018.
  3. ↑ Reuter, Timothy (2015). The New Cambridge medieval history. Fouracre, Paul; McKitterick, Rosamond; Reuter, Timothy; Luscombe, D. E. (David Edward); Riley-Smith, Jonathan, 1938-2016; Abulafia, David (First paperback izd.). Cambridge: Cambridge University Press. str. 497–500. ISBN 9781107449060. OCLC 945367493.
  4. ↑ »Early East Slavic Tribes in Russia«. Study.com (v angleščini). Pridobljeno 19. decembra 2018.
  5. ↑ »Ancient Rus: trade and crafts: History of Russian trade and crafts: Business & Law: Russia-InfoCentre«. www.russia-ic.com. Pridobljeno 20. marca 2019.
  6. ↑ Orthodox Russia: belief and practice under the tsars. Kivelson, Valerie A. (Valerie Ann), Greene, Robert H., 1975-. University Park, Pa.: Pennsylvania State University Press. 2003. ISBN 027102349X. OCLC 50960735.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  7. ↑ Orthodox Russia: belief and practice under the tsars. Kivelson, Valerie A. (Valerie Ann), Greene, Robert H., 1975-. University Park, Pa.: Pennsylvania State University Press. 2003. str. 146. ISBN 027102349X. OCLC 50960735.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 »Population 1 January 2015 Estimate – Federal State Statistics Service Russia«. Federal State Statistics Service Russia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2015. Pridobljeno 25. junija 2022.