Egipt Dvajseta dinastija
1189 pr. n. št.–1077 pr. n. št.
Status	imperij
Glavno mesto	Pi-Ramesses
Skupni jeziki	egipčanščina
Religija	egipčanska religija
Vlada	absolutna monarhija
faraon
• 1190-1186 pr. n. št. (prvi)	Setnaht
• 1107-1077 pr. n. št. (zadnji)	Ramzes XI.
Zgodovinska doba	železna doba
• ustanovitev	1189 pr. n. št.
• ukinitev	1077 pr. n. št.
Predhodnice Naslednice [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] [[Enaindvajseta egipčanska dinastija]]

Dvajseta egipčanska dinastija je bila tretja in zadnja dinastija Novega egipčanskega kraljestva. Vladala je od 1189–1077 pr. n. št. Devetnajsta in Dvajseta dinastija tvorita tako imenovano ramzeško obdobje Egipta.

Po smrti kraljice Tausret, zadnje vladarice Devetnajste dinastije, se je v Egiptu začelo obdobje državljanske vojne, dokazane na steli faraona Setnahta na Elefantini. Okoliščine Tausretine abdikacije niso jasne. Kraljica je morda umrla v miru ali jo je strmoglavil Setnaht, ki je bil takrat že v srednjih letih.^[1]

Za Dvajseto dinastijo je značilno izgubljanje faraonske moči v korist visokih Amonovih svečenikov. Horemheb, faraon Osemnajste dinastije je po Ehnatonovi smrti obnovil staro egipčansko religijo in Amonovo svečeništvo. Svečeniki so prevzeli vlogo posrednikov med bogovi in ljudmi, ki je pred tem pripadala faraonom, zato faraoni niso več imeli takšne moči kot v preteklosti.^[2][3]

Glavni članek: Setnaht.

Setnaht je stabiliziral stanje v Egiptu in morda odbil poskus invazije Ljudstev z morja. Vladal je približno štiri leta. Nasledil ga je sin Ramzes III.

Glavni članek: Ramzes III..

V 5. letu vladanja je odbil napad Libujcev, Mešvešev in Sepedov iz Marmarike, ki so pred tem neuspešno napadli Merneptaha.^[4]

Ramzes III. je najbolj znan po prepričljivi zmagi nad konfederacijo Ljudstev z morja v bitkah v Nilovi delti in Djahiju v 8. letu vladanja. Konfederacijo so sestavljali Denjeni, Tjekerji, Peleseti, Šerdeni in Vešveši. Dogodki so podrobno opisanu na papirusu Harris I, ki omenja, da je Ramzes poražence podjarmil in naselil v "trdnjavah", najverjetneje v Kanaanu.^[2][5]

V 11. letu vladanja je porazil koalicijo libijskih napadalcev.

V obdobju od 12. do 29. leta vladanja je sistematično reorganiziral različne kulte egipčanske religije, ustanovil nove in obnovil templje.

V 29. letu vladanja se je zgodila prva stavka delavcev v pisni zgodovini, ker elitni graditelji njegove grobnice in umetniki v Set Maatu (Deir el-Medina) niso dobili rednih količin žita.^[6]

Iz njegovega obdobja je znana tudi haremska zarota, v kateri je kraljica Tiji, ena od njegovih nižjih žena, poskusila zrušiti faraona in na prestol privesti svojega sina Pentaverja. Faraona so zarotniki ubili, državni udar pa kljub temu ni uspel. Ramzesa III. je nasledil njegov izbranec Ramzes IV., ki je obsodil in usmrtil več kot trideset zarotnikov.^[7][8]

Glavni članek: Ramzes IV..

Ramzes IV. je že na začetku svojega vladanja začel izvajati ogromen program gradenj, primerljiv z gradnjami Ramzesa II. V Set Maatu je podvojil število delovnih skupin na skupno 120 mož in poslal številne odprave v kamnolome Vadi Hammamat in rudnike turkiza na Sinaju. V eni od največjih odprav je bilo 8.368 mož, med njimi približno 2.000 vojakov.^[9] Razširil je očetov Honsujev tempelj v Karnaku in morda začel graditi svojega v bližini Hačepsutinega templja. Severno od Medinet Habuja je začel graditi manjši tempelj, povezan z Ramessesom.

Tudi Ramzes IV. je imel težave z oskrbo delavcev, podobne kot njegov oče. Državne uradnike, ki so izplačevali delavce, je začel spremljati takratni visoki svečenik Ramesesnaht, ki naj bi delavcem pokazal, da za njihove plače ni odgovorna samo države, ampak, vsaj delno, tudi Amonov tempelj.^[3]

Ramzes IV. je ukazal napisati papirus Harris I, najdaljši znani papirus iz Starega Egipta. Dolg je 41 m in vsebuje 1.500 vrstic besedila, ki slavi dosežke njegovega očeta.

Glavni članek: Ramzes V..

Ramzes V. je vladal samo štiri leta in leta 1143 pr. n. št. umrl zaradi črnih koz. Edini spomenik, ki je zanesljivo njegov, je stela pri Gebel el-Silsili.^[10] Torinski papirus Cat. 2044 dokazuje, da so bili delavci v Set Maatu občasno prisiljeni ustaviti delo na njegovi grobnici KV9 zaradi "strahu pred sovražnikom", kar kaže na naraščajočo nestabilnost v Egiptu in nesposobnost države, da bi se obranila pred sovražnikom, verjetno pred libijskimi roparskimi tolpami.^[11]

Za Wilbourjev papirus se domneva, da je bil napisan med njegovim vladanjem. Dokument priča, da je takrat večino obdelovalne zemlje upravljal Amonov tempelj, ki je imel tudi popoln nadzor nad državnimi financami.^[12]

Glavni članek: Ramzes VI..

Ramzes VI. je najbolj znan po svoji grobnici, ki je pod seboj nenamerno pokopala Tutankamonovo grobnico in jo skrila pred roparji grobnic. Tutankamonovo grobnico je leta 1922 odkril britanski arheolog Howard Carter.

Glavni članek: Ramzes VII..

Njegov edini znani spomenik je njegova grobnica KV1.^[13]

Glavni članek: Ramzes VIII..

O vladanju Ramzesa VIII., ki je trajalo samo eno leto, ni skoraj nič znanega. Dokazan je samo v Medinet Habuju in na nekaj ploščah. Edini spomenik iz obdobja njegovega vladanja je njegova skromna grobnica, ki je ni uporabil on, ampak sin Ramzesa IX. Mentuherkepešef.^[14]

Glavni članek: Ramzes IX..

Abbotov papirus dokazuje, da so se med njegovim vladanjem začeli prvi poskusi ropanja bogatih grobnic. Komisija vezirjev je skrbno preiskala deset kraljevih grobnic, štiri grobnice pevk božanske Adoratriks in nazadnje grobnice tebanskih meščanov. V več grobnic je bilo vlomljeno. Med slednjimi je bila tudi grobnica faraona Sobekemsafa II., iz katere so ukradli faraonovo mumijo.^[15][16]

Faraonovo kartušo so odkrili tudi v Gezerju v Kanaanu, kar kaže, da je imel Egipt v tistem času na Bližnjem vzhodu še nekaj vpliva.^[17]

Večina gradenj Ramzesa IX. je v Heliopolisu.^[18]

Glavni članek: Ramzes X..

Vladavina Ramzesa X. je slabo dokumentirana. Gradbena dela v Set Maatu so bila pogosto ustavljena, delno tudi zaradi napadov libijskih roparskih tolp.^[19]

Glavni članek: Ramzes XI..

Ramzes XI. je bil zadnji faraon Dvajsete dinastije. Med njegovim vladanjem je postal položaj faraona tako šibak, da so oblast v Gornjem Egiptu de facto prevzeli visoki Amonovi svečeniki, v Spodnjem Egiptu pa je že pred faraonovo smrtjo vladal Smendes, ustanovitelj Enaindvajsete dinastije v Tanisu.^[20]

Podobno kot v prejšnji Devetnajsti dinastiji so se tudi Dvajseti dinastiji dogajale borbe za oblast med kandidati za egipčanski prestol. Na prestolu so bili kar trije sinovi Ramzesa III.: Ramzes IV., sin kraljice Titi, Ramzes VI., sin kraljice Iset, in Ramzes VIII., sin neznane matere. Dvajseto dinastijo so doletele tudi več zaporednih let trajajoče suše zaradi manjših polplav Nila kot običajno. Posledice suš so bile lakota, državljanski nemiri in uradniška korupcija. Vse to bi omejilo vodstvene možnosti katerega koli kralja.

Glavni članek: Seznam faraonov.

Faraoni Dvajsete dinastije so vladali približno 110 let od okoli 1189 do 1077 pr. n. št. Datumi in imena so povzeti po "Chronological Table for the Dynastic Period" v Erik Hornung, Rolf Krauss, David Warburton (uredniki). Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Brill, 2006. Več faraonov je bilo pokopanih v Dolini kraljev v Tebah.^[21]

Slika	Ime	Komentar	Vladanje
	Setnaht	Včasih tudi Setnakt, ni bil v sorodu s Setijem II., Siptahom ali Tausretom. Morda uzurpator Tausretovega prestola. Siptaha in Tausreta ni priznaval za legitimna vladarja. Morda član nepomembne stranske veje Ramzesove kraljevske družine.	1189–1186 pr. n. št.
	Ramzes III.	Setnahtov sin. Leta 1175 pr. n. št. se je vojskoval z Ljudstvi z morja. Umorjen v haremski zaroti.	1186–1155 pr. n. št.
	Ramzes IV.	Sin Ramzesa III. Med njegovo vladavino je moč Egipta začela usihati.	1155–1149 pr. n. št.
	Ramzes V.	Sin Ramzesa IV.	1149–1145 pr. n. št.
	Ramzes VI.	Sin Ramzesa III., brat Ramzesa IV., stric Ramzesa V.	1145–1137 pr. n. št.
	Ramzes VII.	Sin Ramzesa VI.	1137–1130 pr. n. št.
	Ramzes VIII.	Zameglen faraon, ki je vladal približno eno leto. istoveten s princem Setiherkepeshefom II. Sin Ramzesa III., brat Ramzesa IV. in Ramzesa VI., stric Ramzesa V. in Ramzesa VII. Edini faraon Dvajsete dinastije, katerega groba niso odkrili.	1130–1129 pr. n. št.
	Ramzes IX.	Verjetno vnuk Ramzesa III., prvi bratranec Ramzesa V. in Ramzesa VII.	1129–1111 pr. n. št.
	Ramzes X.[22]	Slabo dokumentiran garaon, ki je vladal 3 do 10 let. Njegovo poreklo je povsem neznano.	1111–1107 pr. n. št.
	Ramzes XI.[23]	Morda sin Ramzesa X. V drugi polovici njegove vladavine je južno od Teb vladal visoki Amonov svečenik Herihor in oblast Ramzesa XI. omejil samo na Spodnji Egipt. Na severu ga je nasledil Smendes I.	1107–1077 pr. n. št

Setnaht

Tij-merenes

Iset Ta-Hemdjert

Ramzes III.

Tiji

Pentavere

Nubkesbed

Ramzes VI.

Rames IV.

Duatentopet

Amun-her-kepeshef

Kaemvaset E

Ramzes VIII.

Parehirvenemef

Montuherkopšef B

Takhat B

Ramzes VII.

Ramzes V.

Baketvernel

Ramzes IX.

Titi

Ramzes X.

neznana

Ramzes XI.

• 
  Ramzes III.
• 
  Ramzes IV. udriha po vojnih ujetnikih
• 
  Mumija Ramzesa V.
• 
  Ramzes VI.
• 
  Skarabej Ramzesa VII.
• 
  Ramzes VIII.
• 
  Ramzes IX.
• 
  Skarabej Ramzesa X.
• 
  Relief v Honsujevem templju Ramzesa XI.