Naredil je načrt za osrednje sprehajališče, ki se nahaja v podaljšku Cankarjeve ceste in vodi do Tivolskega gradu. Ob tem sprehajališču je takrat stal Jakopičev paviljon, namenjen manjšim slikarskim razstavam. Vse svetilke so rekonstruirane.
Sprehajališče v Tivoliju v Ljubljani
Poslovno stanovanjska zgradba »Peglezen« na Poljanski ulici (Ljubljana)
Ostanke utrdb na grajskem griču v Ljubljani je preuredil v zanimivo sprehajališče.
Narodna in univerzitetna knjižnica
Verjetno največje Plečnikovo delo v Ljubljani je Narodna in univerzitetna knjižnica(NUK). Zgrajena je kot tlorisno nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi robnimi trakti. Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z vratnicami, oblečenimi v baker, se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica, ki obsega višino štirih nadstropij. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih detajlov, delno iz zglajenega podpeškegaapnenca (in ne marmorja kot zmotno misli prenekateri), delno iz brona ali (oplemenitenega ?) lesa. Fasado ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparjaLojzeta Dolinarja, ki v portretni glavi spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča.
Žale so osrednje in največje pokopališče v Ljubljani. Po njegovih načrtih je zgrajen mogočen slavoločni vhod, molilnica in 14 mrliških vežic, poimenovanih po župnijskih zavetnikih in svetnikih. Vhod, ki ima reminiscence na elemente antike, daje občutek miru in tišine. Na vrhu vhoda je kip Kristusa na zunanji in kip Marije na notranji strani stebriščnega portala, delo Borisa Kalina.
Tu je uspel združiti umetnostno in krasilno funkcijo z željo naročnika. Zgrajene so v rahlem loku na breguLjubljanice na mestu srednjeveškega obzidja, na katerega spominjajo s svojo mogočno arhitekturo.
Začnejo se s cvetličnim paviljonom, nadaljujejo z odprto tržno lopo in ribarnico. V ribarnico vodijo zavite stopnice in imajo polkrožni pomol, ki spominja na srednjeveški stolp v obzidju. V nadaljevanju so arkadni prostori, ki jih prekinjajo odprte loggie z vodnjakom. Plečnik je načrtoval tudi most za pešce čez Ljubljanico, ki pa ni bil zgrajen; nadomestil ga je nov most.
Po Plečnikovih načrtih so parcelo gramoznice uredili za evharistični kongres in postopoma uredili v stadion. Prostor so obzidali z opečnim zidom, ki ima na vzhodni strani kasneje postavljeno odprto stebriščno lopo.
Za evharistični kongres leta 1935 so dozidali odprto oltarno tribuno. Streho tribune, ki jo podpirajo mogočni stebri, krasi balustrada. Iz telovadnega in atletskega stadiona so kasneje naredili nogometni stadion.
Najbolj znana skupina mostov čez Ljubljanico je Tromostovje. Stari Špitalski most so leta 1842 nadomestili s kamnitim. Ko je postal ovira, (čezenj je vozil tudi tramvaj) ga Plečnik ni zamenjal s širšim, ampak je ob straneh zgradil še dva mostova, brvi za pešce. Povezal jih je z balustradami in svetilkami. Tako, da so sedaj trije mostovi skupaj in od tu tudi ime Tromostovje. Balustrade so zamenjali v začetku devetdesetih let.
Eden od najstarejših lesenih mostov v Ljubljani je stal na lokaciji, kjer je sedaj Čevljarski most, imenovan tudi Šuštarski most. Na mestu lesenega je kasneje stal stal kovinski Hradeckega most, ki ga je dal Plečnik od tu odstraniti med prenovo nabrežja Ljubljanice, l.1931.
Plečnikov (nikdar realizirani) Mesarski most pri Tržnicah, je bil načrtovan kot pokriti most, iz česar lahko sklepamo, da so bili Plečniku pokriti mostovi všeč. Morda je to posledica njegovega študijskega potovanja po Italiji in vpliv slavnega mostu Rialto v Benetkah. Rialto s svojo balustrno ograjo, je bil prav tako zgled za oblikovanje Tromostovja.
Današnji Mesarski most čez Ljubljanico, katerega skupni imenovalec s Šuštarskim mostom je zasnova mostu kot trga nad vodo oz. srečevališča med dvema obrežjema, je bil postavljen šele leta 2010. Most je oblikovala skupina ATELIER arhitekti.
Veliko vlogo pri sodobni prenovi mostov in nabrežij Ljubljanice je v preteklem desetletju odigral ljubljanski podžupan in profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, Janez Koželj s svojimi študenti in sodelavci.
Vzajemna zavarovalnica
Sedaj Zavarovalnica Triglav, blizu ljubljanske železniške postaje. Asistent pri gradnji je bil njegov študent F. Tomažič.
Ureditev pokopališča Navje, del pokopališča pri sv. Krištofu
Ostala mesta v Sloveniji in zamejstvu
Ljudska posojilnica v Celju
Stavbo celjske Ljudske posojilnice so zgradili med letoma 1928 in 1929. Tu na Vodnikovi ulici je danes sedež Banke Celje. Plečnikova Ljudska posojilnica predstavlja najpomembnejšo stavbo v Celju med obema svetovnima vojnama. Glavni vhod s stebriščnimi balkoni se nahaja na križišču med Stanetovo, Cankarjevo in Vodnikovo ulico.
Poleg gradnje in obnov sakralnih objektov se je zelo vneto ukvarjal s sakralnim posodjem (kelihi, ciboriji, monštrance). Plečnik je eden največjih snovalcev sakralnega posodja.