Po vojni je postal del Baltske flote. V času februarske revolucije se je posadka ladje 16. marca 1917 pridružila splošnemu uporu. 13. aprila je bil preimenovan v Graždanin (Državljan). Decembra je bil v Kronštatu. kjer so ga zavzeli boljševiki. Maja 1918 je bil upokojen in v letih 1924–1925 razrezan.
Car Nikolaj II. si je želel pristanišča na tihooceanski obali, ki pozimi ne zamrzne, že od svojega kronanja leta 1894. To mu je uspelo pridobiti marca 1898, ko je Rusija s Kitajsko podpisala 25-letno pogodbo za najem Port Arturja na polotoku Ljaotung. Japonska je veliko denarja namenjala povečevanju velikosti svoje flote in Rusija se je prav tako namenila povečati velikost svoje Tihooceanske flote za obrambo novega pristanišča.[2] Ruske ladjedelnice so bile polno zasedene in ministrstvo za vojno mornarico se je odločilo ladje kupiti v tujini. Izbrana je bila ponudba francoske ladjedelnice Forges et Chantiers de la Méditerranée.
Sklici in opombe
↑Vsi datumi v tem članku so po gregorijanskem koledarju
↑Die Gartenlaube, 1. Beilage zu Halbheft 5, 1904. Vom russisch-japanischen Krieg. str. 4.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
Forczyk, Robert (2009). Russian Battleship vs Japanese Battleship, Yellow Sea 1904–05. Oxford, UK: Osprey. ISBN978 1-84603-330-8.
Friedman, Norman (2011). Naval Weapons of World War One: Guns, Torpedoes, Mines and ASW Weapons of All Nations; An Illustrated Directory. Barnsley, UK: Seaforth Publishing. ISBN978-1-84832-100-7.
McLaughlin, Stephen (2003). Russian & Soviet Battleships. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press. ISBN978-1-55750-481-4.
Smigielski, Adam (1979). »Imperial Russian Navy Cruiser Varyag«. V Roberts, John (ur.). Warship III. London: Conway Maritime Press. ISBN978-0-85177-204-2.
Staff, Gary (2008). Battle for the Baltic Islands 1917: Triumph of the Imperial German Navy. Barnsley, England: Pen & Sword Maritime. ISBN978-1-84415-787-7.