Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja). Je svetovna znamenitost in je največje presihajoče jezero v Evropi.
Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine.
Na skrajnem jugovzhodnem robu polja so kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja:
Cerkniški Obrh
Zadnji Obrh
Cemun (iz Loške doline)
Laški studenci
izviri Tresenca (Tresenc, Žabjek in Retje)
izviri Mrzlika (Otoški Obrh in Mrzlik)
Drugo izvirno območje so kraški izviri na vzhodnem robu polja in dovajajo vodo s Podloža in Križne jame, Bloške planote (Bloščica ter Bločic):
izviri Goriškega potoka
Studenec pri mlinu
Zlatovec
Šteberški Obrh (voda iz Križne jame)
izvir Žerovniščice (Veselova jama)
pritok iz jame Suhadolica
izvirni pas od Goričice do ponorov Stržena v Narteh
Estavelni pas
Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje najdalj časa. Tu so estavele:
Gebno
Zajcovke
Vranja jama
Bobnarice
Kotel
Češlenca
Levišče
Ponorno območje
Ponorno območje se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.
Jamski zaliv, ponikve v dnu struge Cerkniščice in Stržena
vhodi v ponorne jame na strmem pobočju jezerskega brega
ponori v Narteh
Svinjska jama
sistem Velike in Male Karlovice
Flora in favna
Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrstptic.