Bloščica je potok (v zgornjem delu ga imenujejo tudi Blatnica), ki teče na planoti Bloke. Je ponikalnica s približno 25 km² velikim porečjem in je največja površinska voda Bloške planote.

Povir sestavlja več manjših potočkov, ki izvirajo na dolomitnem, nepropustnem svetu med Zakrajem in Runarskim. Zaradi majhnega padca dela meandre po dolomitni podlagi najpre 6 km v smeri severozahod, blizu Sv. Miklavža pa rečica obrne proti jugu. Tu jo od niže ležeče Cerkenščice loči le 10 m visok in okoli 200 m širok hrbet. Pri Velikih Blokah struga doseže jurske apnence in potok začne ponikati. Pri nizki vodi ponikne v ponore pod Velikimi Blokami, pri visoki vodi pa Bloščica nadaljuje površinski tok po sicer suhi strugi mimo Nove vasi do Fare, kjer dokončno izgine v številnih luknjah.

Z barvanjem so ugotovili, da od ponorov voda teče podzemeljsko proti Križni jami in v izvire Žerovniščice in v Štebrški obrh na vzhodnem robu Cerkniškega polja.

V dolini Bloščice so ob povirju številna manjša močvirja, ki včasih prehajajo v nizka barja in mokrotne travnike z redkimi ali ogroženimi rastlinskimi vrstami.

• Pod cerkvijo Sv. Miklavža pri Ulaki je izvir Mežnarjev studenec za katerega je značilno spreminjanje količine vode v določenem času. Takšnim izvirom s spremenljivim pretokom pravimo zaganjalka. Voda narašča in upada v pravilnih, dvominutnih intervalih. Nihanje je težko opazovati, ker se gladina spreminja le za približno 1 cm. Tik pod izvirom je voda speljana v lesen žleb^[1].
• največji znani kompleks mokrotnih travnikov in povirnih močvirij v Sloveniji
• potok z največjim koeficientom izvijuganosti v Sloveniji
• del sistema kraške Ljubljanice

• Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Bloščica), Ljubljana, 1991

• seznam rek v Sloveniji