Bolečina v trebuhu

Bolečina v trebuhu
Sopomenketrebušna bolečina, abdominalna bolečina, boleč trebuh
Bolečino v trebuhu je mogoče opredeliti po predelu, iz katerega izvira
Specialnostsplošna kirurgija
VzrokiResni: apendicitis, perforirani ulkus želodca, pankreatitis, ruptura divertikulitisa, torzija ovarija, volvulus, ruptura anevrizme aorte, ruptura vranice ali jeter, ishemčni kolitis[1]
Pogosti: gastroenteritis, sindrom razdražljivega črevesja[2]

Bolečina v trebuhu, tudi abdominalna bolečina, je simptom, ki je povezan z manj ali bolj resnimi zdravstvenimi težavami.

Med pogoste vzroke bolečine v trebuhu spadata gastroenteritis in sindrom razdražljivega črevesja.[2] Približno 15 odstotkov ljudi ima resnejše osnovno stanje, npr. apendicitis, puščajočo ali rupturirano anevrizmo abdominalne aorte, divertikulitis ali ektopično nosečnost.[2] V tretjini primerov je vzrok neznan.[2] Ker lahko neko vrsto bolečine v trebuhu povzročijo različne bolezni, ostaja pomemben sistematičen pristop k bolniku in oblikovanju diferencialne diagnoze.

Bolečina v trebuhu je razlog za 3 odstotke obiskov pri družinskem zdravniku.[2]

Diferencialna diagnoza

Najpogostejši vzroki bolečine v trebuhu so gastroenteritis (13 %), sindrom razdražljivega črevesja (8 %), obolenje sečil (5 %), vnetje želodca (5 %) in zaprtost (5 %). Pri približno 30 odstotkov primerov vzrok ostane nepojasnjen. V približno 10 % primerov gre za resnejši vzrok, vključno z obolenjem žolčnika (žolčni kamni ali biliarna diskinezija) ali trebušne slinavke (4 %), divertikulitisom (3 %), apendicitisom (2 %) in rakom (1 %).[2] Še dva resna vzroka, pogostejša pri starejših, sta mezenterična ishemija in anevrizma abdominalne aorte.[3]

Akutna bolečina v trebuhu

Akutni abdomen lahko opredelimo kot resno, vztrajno bolečino v trebuhu, ki se začne nenadoma in pri kateri bo za zdravljenje vzroka verjetno potreben kirurški poseg. Bolečina je pogosto povezana z navzeo in bruhanjem, vrtoglavico, distenzijo trebuha, vročino in znaki šoka. Eno od najpogostejših stanj, povezanih z akutnim abdomnom, je akutni apendicitis (akutno vnetje slepiča).

Izbrani vzroki

Opis in patofiziologija

Bolečina v trebuhu je lahko visceralna ali peritonealna. Vsebino trebuha lahko razdelimo v sprednje črevo, srednje črevo in zadnje črevo.[4] Vsak trebušni organ ima visceralno aferentno nitje, ki prenaša senzorične informacije iz organa v hrbtenjačo s simpatičnim živčevjem.[5] Visceralno senzorično nitje, ki poteka iz črevesja v hrbtenjačo, je nespecifično in se prekriva s somatskim nitjem, ki je zelo specifično.[6] To je razlog, da se lahko informacije iz visceralnega nitja izrazijo v poteku somatskega živca; tako se npr. apendicitis sprva pokaže z bolečino v predelu popka, nato pa se prenese v desni spodnji del trebuha, ko postane prizadet peritonej trebušne stene, bogat s somatskimi živci.[6]

Diagnostični pristop

Da bi bolje razumeli osnovni vzrok bolečine v trebuhu, je treba opraviti celovito anamnezo in telesni pregled.

Postopek jemanja anamneze lahko obsega:[7]

  • Zbiranje dodatnih informacij o glavni težavi: začetek, mesto, trajanje, značaj, dejavniki, ki jo poslabšajo ali izboljšajo in časovni potek bolečine. K ugotovitvi vzroka bolečine lahko prispevajo tudi drugi podatki, npr. o potovanjih, stiki z drugimi obolelimi osebami in pri ženskah celovita ginekološka anamneza.
  • Zbiranje informacij o preteklih boleznih, osredotočeno na predhodne podobne težave in kirurške posege.
  • Zbiranje informacij o zdravilih (na recept, brez recepta) in prehranskih dopolnilih.
  • Zbiranje informacij o alergijah na zdravila in živila.
  • Pogovor z bolnikom o družinski anamnezi, osredotočeno na stanja, ki bi lahko imela podobno klinično sliko kot pri bolniku.
  • Pogovor z bolnikom o navadah in razvadah, povezanih z zdravjem (npr. kajenje tobaka, uživanje alkohola, zloraba mamil, spolno vedenje).
  • Pregled netrebušnih simptomov (npr. zvišana telesna temperatura, mrzlica, bolečina v prsnem košu, kratka sapa, krvavitev iz nožnice).

Po opravljeni celoviti anamnezi zdravnik opravi telesni pregled, da bi prepoznal znake, ki bi lahko prispevali k pojasnitvi diagnoze, vključno s pregledom srca in žilja, pregledom pljuč, celovitim pregledom trebuha in pri ženskah genitourinarnim pregledom.[7]

Dodatne preiskave, ki lahko pripomorejo k diagnozi, so:[8]

Če ostaja po anamnezi, pregledu in osnovnih preiskavah diagnoza nejasna, je mogoče opraviti kompleksnejše preiskave:[8]

Zdravljenje

Zdravljenje bolečine v trebuhu je odvisno od številnih dejavnikov, vključno z vzrokom. Na urgenci lahko oseba z bolečino v trebuhu zaradi zmanjšanega vnosa ali povečane izgube tekočin (bruhanje, driska) najprej prejme intravenske tekočine.[9] Zdravila za lajšanje trebušne bolečine so lahko neopioidna (ketorolak) ali opioidna (morfij, fentanil).[9] Izbira protibolečinskega zdravila je odvisna od vzroka bolečine, saj lahko ta zdravila vplivajo na dogajanje v trebuhu.[9] Bolniki, ki se zglasijo na urgenci zaradi bolečine v trebuhu, lahko prejmejo GI-koktajl, ki vključuje antacid (npr. omeprazol, ranitidin, magnezijev hidroksid, kalcijev klorid) in lidokain.[9] Po obravnavi bolečine se lahko pri bolniku uvede tudi protimikrobno zdravilo.[9] Za lajšanje krčev se z neko mero uspešnosti uporablja butilskopolamin (Buscopan).[10] Kirurško zdravljenje vzrokov bolečine v trebuhu med drugim vključuje holecistektomijo, apendektomijo in eksploracijsko laparotomijo.

Sklici

  1. ↑ Patterson JW, Dominique E (14. november 2018). »Acute Abdomen«. StatPearls. PMID 29083722.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Viniol A, Keunecke C, Biroga T, Stadje R, Dornieden K, Bösner S, in sod. (Oktober 2014). »Studies of the symptom abdominal pain--a systematic review and meta-analysis«. Family Practice. 31 (5): 517–29. doi:10.1093/fampra/cmu036. PMID 24987023.
  3. ↑ Spangler R, Van Pham T, Khoujah D, Martinez JP (2014). »Abdominal emergencies in the geriatric patient«. International Journal of Emergency Medicine. 7: 43. doi:10.1186/s12245-014-0043-2. PMC 4306086. PMID 25635203.
  4. ↑ Moore KL (2016). »11«. The Developing Human Tenth Edition. Philadelphia, PA: Elsevier, Inc. str. 209–240. ISBN 978-0-323-31338-4.
  5. ↑ Drake RL, Vogl AW, Mitchell AW (2015). »4: Abdomen«. Grays Anatomy For Students (tretja izd.). Churchill Livingstone Elsevier. str. 253–420. ISBN 978-0-7020-5131-9.
  6. ↑ 6,0 6,1 Neumayer L, Dangleben DA, Fraser S, Gefen J, Maa J, Mann BD (2013). »11: Abdominal Wall, Including Hernia«. Essentials of General Surgery, 5e. Baltimore, MD: Wolters Kluwer Health.
  7. ↑ 7,0 7,1 Bickley L (2016). Bates' Guide to Physical Examination & History Taking. Philadelphia, Pennsylvania: Lippincott Williams & Wilkins. ISBN 9781469893419.
  8. ↑ 8,0 8,1 Cartwright SL, Knudson MP (april 2008). »Evaluation of acute abdominal pain in adults«. American Family Physician. 77 (7): 971–8. PMID 18441863.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 Mahadevan SV. Essentials of Family Medicine 6e. str. 149.
  10. ↑ Tytgat GN (2007). »Hyoscine butylbromide: a review of its use in the treatment of abdominal cramping and pain«. Drugs. 67 (9): 1343–57. doi:10.2165/00003495-200767090-00007. PMID 17547475.

Zunanje povezave