Bitka pri Bratislavi (907)

Bitka pri Bratislavi
Del madžarskega osvajanja Panonske nižine

Peter Johann Nepomuk Geiger (1850)ː Bitka pri Bratislavi
Datum4.–6. julij 907
Prizorišče
Brezalauspurc bi lahko bila sedanja Bratislava na Slovaškem ali Zalavár pri Blatnem jezeru v sedanji Madžarski[1]
Izid zmaga Madžarov
Udeleženci
Vzhodna Frankovska Kneževina Ogrska
Poveljniki in vodje
Ludvik Otrok
Liutpold Bavarski †
Dietmar I., nadškof Salzburga †
knez Sieghard †		 Veliki knez Árpád (?)
neznan madžarski poveljnik[2]
Žrtve in izgube
Težke, med njimi Liutpold Bavarski, knez Sieghard, nadškof Dietmar I., 2 škofa, 3 opati in 19 grofov[3] nepomembne

Bitka pri Bratislavi (slovaško Bitka pri Bratislave, madžarsko Pozsonyi csata, nemško Schlacht von Pressburg) je bila tridnevna bitka, ki se je odvijala od 4. do 6. julija 907. V bitki so Madžari uničili vzhodnofrankovsko vojsko, sestavljeno predvsem iz bavarskih vojakov pod vodstvom mejnega grofa Liutpolda.

Točna lokacija bojišča ni znana. Sodobni viri pravijo, da se je to zgodilo na "Brezalauspurcu", kje natančno to je, pa ni jasno. Nekateri strokovnjaki bojišče postavljajo v bližino Zalavárja (Mosapurc), druga, tradicionalna lokacija, pa je nekje blizu Bratislave.

Pomemben rezultat bitke pri Bratislavi je bil, da Vzhodnofrankovsko kraljestvo ni moglo ponovno vzpostaviti oblasti nad karolinško Panonsko marko in ozemljem kasnejše Mejne grofije Avstrije, ki ju je izgubilo leta 900.[4]

Najpomembnejši rezultat bitke pri Bratislavi je bil, da so Madžari zavarovali osvojena ozemlja, preprečili nemško invazijo, ki je ogrožala njihovo prihodnost, in ustanovili Ogrsko kraljestvo. Bitka velja za eno najpomembnejših bitk v zgodovini Madžarske[5] in pomeni zaključek madžarskih osvajanj v Evropi[3]

Ozadje

Po vojaških uspehih, ki jih je mejni grof Liutpold Bavarski dosegel leta 900 in 901 proti madžarskim vojskam, ki so se natovorjene s plenom vračale domov, je leta 907 zbral veliko vojsko v obmejni trdnjavi Ennsburg, zgrajeni kmalu po letu 900, da bi v začetku poletja z domnevno tremi divizijami prodrl na madžarsko ozemlje. Cilj pohoda je bil verjetno vsaj začasno zavarovati vzhod Bavarske pred madžarskimi osvajalci, morda pa je imel tudi daljnosežnejše načrte, kot je osvojitev madžarskega ozemlja.

Potek

Odločilna bitka, "o poteku katere ni skoraj nič znanega",[6] se je po virih zgodila pri Brezalauspurcu, kraju, ki ga običajno enačijo z današnjo Bratislavo. Domneva se, da so se Madžari v skladu z bojno taktiko konjenikov izognili frontalnemu spopadu z veliko bolje opremljenimi Bavarci in jih namesto tega nenehno nadlegovali s hitrimi konjeniškimi napadi, med katerimi so nasprotnike od daleč zasipali s točo puščic. Zdi se, da jim je na koncu uspelo obkoliti bavarsko vojsko in jo tako skoraj popolnoma uničiti. V tej bitki so poleg mejnega grofa Liutpolda padli še salzburški nadškof Thietmar, freisinški škof Udo in säben-brixenski škof Zaharija ter 19 grofov in glavnina bavarske vojske.

Drugačen pogled na prizorišče bitke ima ameriški zgodovinar Charles R. Bowlus, ki je na podlagi topografskih, vojaško-zgodovinskih in taktičnih okoliščin umestil Brezalauspurc, trdnjavo slovanskega vojvode Braslava, v bližino današnjega Zalavárja (Mosapurc). Zgodovinar meni, da je bavarska vojska v poskusu razbremenitve vojvodskega gradu, ki so ga domnevno zasedli Madžari, zašla globoko na madžarsko ozemlje na teren, optimalen za madžarsko konjenico. Madžarska konjenica je s klasičnimi manevri, kot so navidezni pobegi, morda uspela zvabiti bavarske enote v zasledovanje domnevno poraženega sovražnika, s čimer so razbili svojo formacijo. Skladno s to domnevo bi se uničenje Bavarcev verjetno vleklo čez daljše časovno obdobje in se ne bi končalo na običajno navedeni datum, ko je bavarska vojska dokončno prenehala obstajati kot bojna formacija.[7] Lokalizacijo Brezalauspurca pri Zalavárju podpira tudi Béla Miklós Szőke.[8]

Po izsledkih drugih raziskav naj bi se pri Bratislavi zgodile tri bitke, in sicer 4. in 5. julija z divizijami bavarske vojske, ki so korakale ločeno severno in južno od Donave, ter 9. avgusta s četami Velikomoravske kneževine, ki je v enem viru opisana kot zaveznica Bavarske. Po tej razlagi je bitka pri Bratislavi povezana tudi z dokončnim propadom Velikomoravske kneževine.

Sklici

  1. ↑ Magyar, Hajnalka. »Át kell írni a tankönyveket?« (v madžarščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2015. Pridobljeno 26. junija 2015.
  2. ↑ Szabados György, 907 emlékezete, Tiszatáj, LXI. évf., 12. sz., str. 72-73
  3. ↑ 3,0 3,1 Bóna István 2000, str. 34
  4. ↑ Bóna, István (2000). A magyarok és Európa a 9-10. században ("The Hungarians and Europe in the 9th-10th centuries") (v madžarščini). Budapest: História - MTA Történettudományi Intézete. str. 76–81. ISBN 963-8312-67-X.
  5. ↑ Szabados György, 907 emlékezete Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine., Tiszatáj 61, (2007)/12, str. 69.
  6. ↑ Roman Deutinger. Rezension zu Schicksalsjahr 907.
  7. ↑ Charles R. Bowlus: Die Schlacht auf dem Lechfeld. Mit einem Vorwort von Stefan Weinfurter. Jan Thorbecke Verlag, Ostfildern 2012, ISBN 978-3-7995-0765-3, S. 127f. Vgl. dazu auch: Charles R. Bowlus: Franks, Moravians and Magyars. The Struggle for the Middle Danube, 788–907. University of Pennsylvania Press, Philadelphia 1995, ISBN 978-0-8122-3276-9.
  8. ↑ Béla Miklós Szőke: Die Karolingerzeit in Pannonien. Verlag des Römisch-Germanischen Zentralmuseums, Mainz 2021, ISBN 978-3-88467-308-9, str. 300–301.

Viri

  • Rudolf Hiestand: Pressburg 907. Eine Wende in der Geschichte des ostfränkischen Reiches? In: Zeitschrift für Bayerische Landesgeschichte 57, 1994, S. 1–20 (online).
  • Béla Miklós Szőke: Die Karolingerzeit in Pannonien (= Monographien des Römisch-Germanischen Zentralmuseums. Band 145). Verlag des Römisch-Germanischen Zentralmuseums, Mainz 2021, ISBN 978-3-88467-308-9, DOI:10.11588/propylaeum.1110, S. 295–301.
  • Roman Zehetmayer (ur.): Schicksalsjahr 907. Die Schlacht bei Pressburg und das frühmittelalterliche Niederösterreich. NÖ Landesarchiv, St. Pölten 2007, ISBN 978-3-901635-11-3 (Katalog zur gleichnamigen Ausstellung des niederösterreichischen Landesarchivs, 3. Juli bis 28. Oktober 2007).