Berta Švabska (francosko Berthe, nemško Berta) iz alemanske dinastije Hunfridingov je bila po poroki z Rudolfom II. Burgundskim od leta 922 do 937 kraljica Burgundije in od leta 922 do 926 kraljica Italije, * ok. 907, † po 2. januarju 966.
Po svoji drugi poroki s kraljem Hugom Italijanskim je bila od leta 937 do njegove smrti leta 948 ponovno kraljica Italije.
življenje
Berta je bila hči švabskega vojvode Burharda II. in njegove žene Regelinde. Leta 922 se je poročila z burgundskim kraljem Rudolfom II.[1] Ker so welfski vladarji Zgornje Burgundije večkrat napadli sosednjo švabsko regijo Thurgau, je bila poroka mišljena kot gesta sprave. Berta je s svojim možem Rudolfom zgradila cerkev v Amsoldingenu (zdaj Švica).[2]
Rudolf je leta 937 umrl,[2] nakar se je Bertha 12. decembra 937 v današnjem Colombieru poročila z italijanskim kraljem Hugom.[3] Zakon ni bil srečen. Ko je Hugo leta 947 umrl, se je Berta vrnila v Burgundijo.[2]
Med letoma 950 in 960 je Berta ustanovila samostan Payerne, kjer je bila tudi pokopana.[2] V švicarski regiji Romandiji, predvsem v Vaudu, jo še danes častijo kot "dobro kraljico Berto", o njej pa so se razvili številni miti in legende.[4]
Kraljica Berta in predice, slika iz leta 1888
Otroci
Berta in Rudolf sta imela dva otroka:
Adelajdo Italijansko, ki je bila kot žena Otona I. Velikega cesarica Svetega rimskega cesarstva,[2] in
Konrada, ki je po očetovi smrti nasledil burgundski prestol.[1]
Reuter, Timothy; McKitterick, Rosamond, ur. (1999). »Appendix«. The New Cambridge Medieval History: Volume 3, c.900-c.1024. Cambridge University Press.
Rumpf, Marianne (1977). Prevod: Hellenberg, Anthony; Tucker, Elizabeth. »The Legends of Bertha in Switzerland«. Journal of the Folklore Institute. 14 (3): 181–195. doi:10.2307/3814073. JSTOR3814073.
