Švabska vojvodina je bila glavna od političnih enot, v katere se je razdrobila Švabska dežela. Vladali so ji Hohenstaufen.
Vojvode Švabski so bili vladarji vojvodine Švabske in postali zadnja velika dinastija nemških cesarjev Hohenstaufen.[1] Švabska je bil ena od petih matičnih vojvodin srednjeveškega nemškega cesarstva, njeni knezi so bili tako med najmogočnejšimi v Nemčiji. Najpomembnejša družina so bili Hohenstaufen, ki so, s kratko prekinitvijo, obstajali od 1079 do 1268. Večino tega obdobja, so bili tudi sveti rimski cesarji. S smrtjo Konrada IV., zadnjega vojvode Hohenstaufen, je vojvodina razpadla, čeprav je kralj Rudolf I. poskušal oživiti za svojo habsburško družino v poznem 13. stoletju.