Površje je sestavljeno iz planot na severu/severovzhodu in jugu, med katerima je osrednje nižavje.[1] Tega prepredajo reke Big, Bernard in Thomsen, ki tvorijo široke doline.[2] Slednja je najsevernejša reka na svetu, ki je plovna s kanujem, kar lokalne oblasti izkoriščajo v turistične namene. Thomsen je osrednja atrakcija narodnega parka Aulavik, ki obsega 12.000 km² arktičnega nižavja na severnem delu in prispeva tudi k varstvu populacij karibujev ter moškatnega goveda. Moškatno govedo dosega na tem območju največjo populacijsko gostoto v vsem svojem območju razširjenosti.[3] Od habitatnih tipov prevladujejo tundra in vlažni travniki z ostričevkami, drevje pa zaradi preostrega podnebja ne uspeva.[4]
Sachs Harbour, edino naselje na otoku, z okoliško ravnino
Prvi Evropejec, ki je ugledal otok, je bil avgusta 1820 poročnik Frederick Beechey, član odprave Williama Parryja. Poimenoval ga je po Sir Josephu Banksu, takratnemu predsedniku Kraljeve družbe.[2] Pobliže ga je kasneje raziskal Robert McClure, že pred tem pa so ga redno obiskovali inuitski lovci z Viktorijinega otoka. McClurova odprava je takrat obtičala v ledu, zato so morali zapustiti ladjo in se peš odpraviti prek ledu do celine. Njihovo ladjo, HMS Investigator, so leta 2010 odkrili v plitvini ob obali. Edino naselje, Sachs Harbour ob južni obali, je bilo ustanovljeno v 1950. letih.[1][2] To je imelo 112 prebivalcev ob popisu leta 2011.[5]
Sklici in opombe
↑ 1,01,1Hebert, P.D.N., ur. (2002). »Banks Island«. Canada's Polar Environments. CyberNatural Software, University of Guelph. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2016. Pridobljeno 7. decembra 2016.
