Amharščina

Amharščina
አማርኛ, Amarəñña
Izgovarjavaamarɨɲɲa
Materni jezikEtiopija
Št. maternih
govorcev
24,8 milijona (2007)[1]
Pisavagiz (amharska abeceda)
amharska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Etiopija
Regulatorni uradnega regulatorja
Jezikovne oznake
ISO 639-1am
ISO 639-2amh
ISO 639-3amh
Glottologamha1245
Linguasphere12-ACB-a
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Amhárščina (አማርኛ) je semitski jezik naroda Amharcev in je glavni (vsiljen) jezik v Etiopiji in deloma v Eritreji, ki se je od Etiopije odcepila. Amharščino govori le približno 12 % etiopskega prebivalstva. Amharska pisava je prirejena abugida izumrlega jezika giz.

Amharsko glasoslovje

Spodnja tabela uporablja SAMPA znake kjer je to mogoče, z izjemo ejektivov, ki so označeni z (opuščajem/desnim enojnim narekovajem).

Soglasniki
  dvoustničnik zobnik trdonebnik mehkonebnik goltnik
zaporniki nezveneči p t c k 7
zveneči b d J g  
ejektiv p’ t’ c’ k’  
zliti glasovi (zlitniki)   ts      
priporniki nezveneči f s S   h
zveneči   z Z    
nosniki m n ñ    
jezičniki w l j    
predjezičniki (flap/trill)   r      
Samoglasniki
  sprednji srednji zadnji
visok i   u
srednji e @ o
spodnji E a  

Amharski abugida znaki (»pismenke« ፊደል)

Ta tabela ni popolna. Nekateri fonemi imajo več sestavov možnih znakov. Prikazana sta samo pojasnilna primera za /k/ in /h/ (slednji ima štiri sestave!). Soglasniki so združeni glede na izgovor (glej zgornjo tabelo fonemov), samoglasniki pa so navedeni po fonološki razvrstitvi. Navedena oblika za vsak sestav je oblike soglasnik+/E/, to je prvi stolpec pismenk. Za pregled pismenk boste potrebovali črke, ki podpirajo amharske pismenke, kot je GF Zemen Unicode (na razpolago na ftp://ftp.ethiopic.org/pub/fonts/TrueType/gfzemenu.ttf[mrtva povezava] ).

Evropejci so bili pogosto zbegani ali zaprepadeni ob nenavadni podobnosti mnogih znakov. Kakor veliko semitskih jezikov, tudi amharščina v svoji besedni morfologiji uporablja trisoglasniške korenske osnove in je na ta način njen zapis lažje razumljiv. Tekoč govorec amharščine lahko razreši zapisano besedilo, če opazuje kateri soglasniki so pomembnejši, skupaj s samoglasniškimi različicami kot dodatnimi podrobnostmi.

Tabela amharskih pismenk
  E u i a e @ ali
brez
o
p
t
c
k
b
d
J
g
p’
t’
c’
k’
7
ts
f
s
S
h
z
Z
m
n
ñ
w
l
j
r

Nekaj besed

  • maksegno (maksanijo) torek
  • maskaram 1. mesec
  • mašaf knjiga
  • meest žena
  • megabit 7. mesec
  • mijazja 8. mesec
  • nagaša poglavar
  • nahase 12. mesec
  • nefasije telefon
  • neguš kralj
  • neguš negasti kralj kraljev, cesar
  • nigiste negasti kraljica kraljev, vladajoča cesarica
  • netela šal
  • ras princ
  • sagon noj
  • sament teden
  • sane 10. mesec
  • sar trava
  • satta masagana
  • sefer vas, naselje
  • segno (sanijo) ponedeljek
  • se't lidž hčerka
  • šaleka major
  • šarmuta prostitutka
  • šifta upornik
  • tafari mir
  • tala pivo
  • tahsas 4. mesec
  • tekemt 2. mesec
  • ter 5. mesec
  • tišana mir
  • vagšum gospodar Vaga, dedni naslov nekdanje dinastije Zagve
  • veba malarija
  • vend lidž sin
  • ver mesec
  • vereket papir
  • voha voda
  • vojzerit gospodična
  • vojzero gospa
  • vork zlato
  • vuša pes
  • zar duh
  • zindžara pavijan
  • ...

Glej tudi

Sklici

  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007

Zunanje povezave

- v angleščini: