6 Heba

Odkritje
Odkritelj	Karl Ludwig Hencke
Datum odkritja	1. julij 1847 [1]
Oznake
Druga imena	1947 JB
Kategorija pritlikavih planetov	asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha: 26. november 2005 (JD 2453700,5)
Odsončje	435,996 Gm (2,914 a.e.)
Prisončje	289,705 Gm (1,937 a.e.)
Velika polos	362,851 Gm (2,426 a.e.)
Izsrednost	0,202
Obhodna doba	1379,756 dni (3,78 let)
Povp. tirna hitrost	18,93 km/s
Srednja anomalija	247,947°
Naklon tira	14,751°
Dolžina dvižnega vozla	138,752°
Argument prisončja	239,492°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti	205 × 185 × 170[2][3] km
Masa	1,25 ×1019 kg [4]
Srednja gostota	~4,1 g/cm3
Površinska težnost	~0,087 m/s2
Ubežna hitrost	~0,13 km/s
Vrtilna doba	0,3031 [5] dni
Albedo	0,268 (geometrični) [2]
Temperatura	~171 K maks. ~269 K (-4 ° C)
Spektralni tip	S
Navidezni sij	7,5[6] do 11,50
Absolutni izsev (H)	5,71
Kotna velikost	0,26" do 0,065"

6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško starogrško Ήβη: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Odkril ga je Karl Ludwig Hencke (1793 – 1866) 1. julija 1847.^[1] Asteroid Heba je bil šesti odkriti asteroid. Pred njim je Hencke odkril še asteroid 5 Astreja. Ime Heba je predlagal Carl Friedrich Gauss. Heba je bila boginja mladosti v grški mitologiji. V rimski mitologiji ji je bila podobna boginja Juventas.

Prvotni asteroidi so dobili tudi astronomsko znamenje. Asteroid Heba je dobil znak

Heba je po masi trinajsti največji asteroid , saj vsebuje približno 0,5 % vse mase asteroidov v asteroidnem pasu. Ima zelo veliko gostoto (celo večjo kot Luna in Mars). Po prostornini pa zaradi tega ni med 20 največjimi.

Po svetlosti je peti najsvetlejši med asteroidi v glavnem pasu. Večjo svetlost imajo še samo 4 Vesta, Cerera, 7 Iris in 2 Palas. Ima srednji navidezni sij v opoziciji +8,3, kar je skoraj enako srednji svetlosti Titana ^[7]. Svetlobne krivulje kažejo, da asteroid ni okrogel (ima veliko udarnih kraterjev), kar je verjetno posledica mnogih udarcev v preteklosti^[3]. Vrti se progradno. Severni pol asteroida kaže proti ekliptičnim koordiantam (β, λ) = (45°, 339°). To da nagib vrtilne osi okoli 42°.

Površina asteroida je precej svetla.

Asteroid Heba je verjetno izvor H hondritov in IIE železovih meteoritov. Od vseh meteoritov, ki padejo na Zemljo predstavlja ta vrsta meteoritov okoli 40 %. To potrjujejo z naslednjimi opažanji^[8]:

• Spekter asteroida Heba se ujema s spektrom mešanice 60% H hondritov in 40% IIE železovih hondritov
• meteoriti IIE niso pogosti med železovimi meteoriti, verjetno so nastali ob taljenju in ne kot deli jedra starševskega telesa
• meteoriti vrste IIE in H hondriti izhajajo iz istega starševskega telesa
• asteroidi s spektri, ki so podobni spektrom navadnih hondritov so zelo redki
• lega asteroida Heba je izredno primerna za nastanek asteroidov, ki po nastanku prečkajo tirnico Zemlje. Izvrženi delci lahko pridejo v Kirkwoodovo vrzel (resonanca 3: 1 pri 2,50 a.e.) in v bližnjo sekularno resonaco ${\displaystyle \nu _{6}\,\!}$
• od vseh asteroidov na tem področju je Heba največja

Asteroid Heba je 5. marca 1977 prišel v okultacijo z zmerno svetlo zvezdo (γ Ceti). Kot rezultat tega pojava so poročali o verjetnem obstoju lune (naravnega satelita), ki kroži okoli asteroida^[9]. Luna je dobila vzdevek "Jebe". Luna bi krožila okoli asteroida na razdalji 900 km, njen premer pa bi bil okoli 20 km.^[10]. Obstoj te lune še ni potrjen.

• Simulacija tirnice (angleško)
• Oblika iz svetlobne krivulje (angleško)