Kurentovanje 1994 je bil štiriintridesetni uradni ptujski karneval, ki je potekal med 5. in 15 februarjem.^[1]

To je bila prelomnica v vseh pogledih, z enega (lani sicer poizkusno že 9 dni) se je razširilo na enajst dni, prvič s karnevalskim šotorom, ki je bil vse dni odlično obiskan in glasbeno obarvan. Ptujsko kurentovanje se je vključilo v koledar mednarodnih folklornih prireditev. Celoten strošek prireditve je znašal 8,5 milijona tolarjev. Vse dni Kurentovanja je po Ptuju vozil poseben mini karnevalski vlakec Ptujčan, ki je prevažal obiskovalce po starem mestnem jedru. V šotoru pa so se vsak dan predstavljale tudi različne etnografske skupine mask.^[2]

Ob 10. uri na predpustno soboto, 5. februarja, so začeli svoj pohod proti novi karnevalski dvorani pihalni orkester Ptuj in Kidričevo, ter etnografske maske kot pokači (Podlehnik), kopjaši (Markovci) ter koranti (Lancova vas in Rogoznica).^[3]

Ob 11. uri se je v novem karnevalskem šotoru, novost kurentovanja, na parkirišču za ptujsko pošto s fanfarami s svečano otvoritvijo, začelo enajstdnevo pustno rajanje z zaključkom na pustni torek. Številne goste, tudi ptujskega župana Rajherja, je nagovoril Branko Brumen, vidni član združenja evropskih karnevalskih mest, ki je dogodek tudi uradno odprl in ljudi pozval da čim bolj aktivno sodelujejo v celotnem dogajanju. Vsak dan med 17. in 22. uro popoldne je v šotoru, ki je sprejel 800 ljudi, potekal zabavno glasbeni program z znanimi slovenskimi ansambli in z nastopom mask. Vse prireditve so bile odlično obiskane, z vrhuncem na pustno soboto, ko je v šotoru potekal pustni ples.^[4]

12. februarja, na pustno soboto zvečer, je potekal osrednji in najbolj obiskan dogodek v karnevalskem šotoru in sicer pustni ples, ki je bil nabito poln in je v celoti uspel. Zaradi pomanjkanja prostora so morali goste celo odklanjati. Maske so imele prost vstop. Organizirana je bila tudi plačljiva večerja.

Je potekala 13. februarja ob 14. uri na pustno nedeljo po mestnih ulicah. Pričakovali so sicer okrog 30.000 obiskovalcev, a je bila zaradi mraza in sneženja slabše obiskana, karneval v Cerknici pa je bil celo odpovedan. Nastopilo je okrog 1,000 mask, od tega približno 250 kurentov.^[5]

Vse nastopajoče in obiskovalce sta na Mestnem trgu pozdravila predsednik državnega zbora in ptujski župan in se jim lepo zahvalila. Bruno Ravnikar in Tone Brglez sta nastopajočim skupinam podelila posebno priznanje, Branko Brumen pa je skupini korantov iz Spuhlje izročil tradicionalni zlati zvonec.

14. februarja, na pustni ponedeljek, je bilo ob 10. uri rajanje vrtcev, ob 15. uri pa vsesplošno otroško rajanje.

15. februarja ob 10. uri, na pustni torek, je bilo v karnevalskem šotoru rajanje in zabava učencev osnovnih in srednjih šol.

Na pustni torek, so na popoldanskem dogajanju v mestu tudi uradno pokopali pust. Vsi uradi, trgovine in šole so se zaprli že dopoldan, ljudje, predvsem Ptujčani, pa so ves dan do poznih večernih ur rajali po mestu jedru in nato še v karnevalskem šotoru.

Je bil takrat novost, prvič je stal na mestu nove pošte zraven minoritskega samostana, takrat je bilo to še parkirišče. Sprejel je do 800 ljudi, cena dnevne vstopnice je bila 200 tolarjev, za maske pa je bil vstop brezplačen. V primeru dežja je omogočil nemotene prireditve. Vsak večer so se predstavljale različne etnografske maske ter kurenti in različne glasbene skupine. Odvijale pa so se tudi različne matineje šol in vrtcev.

Osrednji, največji in najbolj obiskan dogodek v šotoru je bil "Veliki večerni pustni bal (ples) v maskah" na pustno soboto.

Prvi krog

Mladika zbor – Mestni park – Miheličeva galerija – Dravska – Cankarjeva – Prešernova – Slovenski trg – Murkova – Mestni trg – Lackova – Trstenjakova – Slomškova – Raičeva – Muzejski trg – Prešernova

Drugi krog

Slovenski trg – Slomškova – Mestna tržnica – Novi trg – Miklošičeva – Mestni trg – Krempljeva – Minoritski trg – Dravska (razhod)