Svoj vrhunec je imperij doživel v 16. in 17. stoletju, svoj konec pa v 19. stoletju z osamosvojitvijo kolonij v Južni Ameriki ter izgubo drugih kolonialnih posesti.
Španski imperij je bil prvi svetovni imperij zato ker se je prvič v zgodovini razprostiralo po skoraj vseh kontinentih, komunikacija pa se, za razliko od Rimskega imperija, ni odvijala samo po kopnem, temveč je obsegal tudi prekomorska območja.
Območja Španskega imperija
Ni soglasja med zgodovinarji glede odgovora na vprašanje, katera območja je obsegal Španski imperij. Problem nastane prvenstveno v razmejitvi med posestmi Španije na čelu s kraljem in kraljevih nasledstvenih posesti. Tako se pojavi problem španske Nizozemske, ki se tradicionalno uvršča kot del imperija, po drugi strani pa jo nekateri zgodovinarji izključujejo in trdijo da so to osebne nasledstvene posesti Habsburžanov.
Amerika
Podkraljestvo Nova Španija: sedanje države Mehika, Kalifornija, Nova Mehika, Arizona, Teksas, Nevada, Florida, Utah in del Kolorada, Wyominga, Kansasa in Oklahome v ZDA. Ta območja je imela Španija pod svojo kontrolo od 1519 do 1821. Potrebno je poudariti, da se je neodvisnost Nove Španije začela 1810, a formalno deklarirana 1813 na kongresu v Chilpancingu. Obdobje med tema letoma in razglasitvijo neodvinosti Mehike (1821.) označuje borbo proti metropoli in napore za mednarodno priznanje nove države.
Glavna kapetanija Gvatemala ali Kraljestvo Gvtemale: obsegala je območja Gvatemale, Salvadorja, Nikaragve, Hondurasa, Kostarike in mehiške države Chiapas. Razglasila je svojo neodvisnost leta 1821 z vstopom v prvo mehiško cesarstvo, iz katerega je izstopila leta 1824.
S širjenjem španskega kolonialnega imperija se je širil tudi vpliv španščine in kulture. Španija je, kot izrazito katoliška država, širila verski nauk katoliške Cerkve nasilno s pokristjanjevanjem lokalnega prebivalstva.
Rezultati stoletne dominacije Španije so vidni še danes. Španščina je v vseh državah, ki so nastale na območju nekdanjega imperija uradni jezik. Večina prebivalcev (ponekod skoraj stoodstotno) je katoličanov.
Španija (podobno kot Združeno kraljestvo) še naprej razvija posebne odnose z državami, ki so bile del njenega imperija.
Literatura
Anderson, James Maxwell (2000), The History of Portugal, Westport, Connecticut: Greenwood, ISBN 978-0-313-31106-2.
Archer, Christon; et al. (2002), World History of Warfare, Lincoln: University of Nebraska Press, ISBN 978-0-8032-4423-8.
Brown, Jonathan; Elliott, John Huxtable (1980), A Palace for a King. The Buen Retiro and the Court of Philip IV, New Haven: Yale University Press, ISBN 978-0-300-02507-1.
Kamen, Henry (2003), Empire: How Spain Became a World Power, 1492–1763, New York: HarperCollins, ISBN 0-06-093264-3.
Lach, Donald F.; Van Kley, Edwin J. (1994), Asia in the Making of Europe, Chicago: University of Chicago Press, ISBN 978-0-226-46734-4.
Lockhart, James; Schwartz, Stuart B. (1983), Early Latin America: A History of Colonial Spanish America and Brazil, Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-29929-9.
