Zunanji podzemni izpustni kanal metropolitanskega območja

Rezervoar za vodo za nadzor tlaka

Zunanji podzemni izpustni kanal metropolitanskega območja (japonsko: 首都圏外郭放水路) je projekt podzemne vodne infrastrukture v Kasukabeju, Saitama, na Japonskem. To je največja podzemna priprava za preusmerjanje poplavne vode na svetu, zgrajena za ublažitev razlivanja glavnih mestnih vodnih poti in rek v sezonah dežja in tajfunov.[1] Nahaja se med Showo in Kasukabe v prefekturi Saitama, na obrobju mesta Tokio njegovem širšem območju.

Delo na projektu se je začelo leta 1992, zaključeno pa je bilo do začetka leta 2006.[2][3] Sestavljen je iz petih betonskih zadrževalnih silosov z višino 65 metrov in premera 32 metrov, ki jih povezuje 64 kilometrov predorov, 50 metrov pod površjem, kot tudi velik rezervoar za vodo z višino 254 metrov, dolg 177 in širok 78 metrov, prav tako ima devetinpetdeset masivnih stebrov, povezanih z oseminsedemdesetimi 10 MW črpalkami, ki lahko načrpajo do 200 ton vode na sekundo v reko Edo.[4]

Centralna nadzorna soba

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ Sheer, Jon (n.d.). »Metropolitan Area Outer Underground Discharge Channel«. AFAR (v angleščini). ISSN 1947-4377. OCLC 1054388800. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2021. Pridobljeno 11. maja 2022.
  2. ↑ Zolbert, Alex (1. november 2012). »How giant tunnels protect Tokyo from flood threat«. CNN (v angleščini). Tokyo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2022. Pridobljeno 11. maja 2022.
  3. ↑ »G-Cans: Tokyo's Massive Underground Storm Drain«.
  4. ↑ »G-Cans Project, Kasukabe, Saitama, Greater Tokyo Area, Japan«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. novembra 2012. Pridobljeno 10. januarja 2015.