Leta 1252 je posredoval v vojni za nasledstvo Flandrije in Hainaulta na strani Janeza Avesneskega.[2] Po letu 1258 se je sprl z Janezom I. Brabantskim in s tem prekinil šestdeset let dobrih odnosov z brabantskimi vojvodi.
Walran je pogosto posegal v posle kölnskega nadškofa v njegovem nenehnem boju z mestnim meščanstvom.
Poročil se je dvakrat: prvič z Juto ali Judito, hčerko Ditriha V., grofa Kleveškega; in drugič s Kunigundo, hčerko Otona III., mejnega grofa Brandenburškega. Njegova hči z Juto, Ermengarde, ga je nasledila kot vojvodinja Limburška in se poročila z Reginaldom I. Gelderskim. Po smrti vojvode Walrama je izbruhnil Limburški nasledstveni spor.
Sklici
↑The Origins of the German Principalities, 1100–1350: Essays by German Historians, (Loud, Graham A.; Schenk, Jochen, eds.) Routledge, 2017, p. xxix