Vologas V. Partski, veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 191 do 208. Od leta 186 do 198 je bil tudi rimski vazalni kralj Armenskega kraljestva, v katerem je vladal kot Vologas II. ali Vagharš II. (armensko Վաղարշ), ni znano, ni znano.
Bil je sin kralja Vologasa IV. (vladal 147-191).[1] Njegovemu nasledstvu je nasprotoval rivalski kralj Kosroj II. (vladal 190), ki je že pred smrtjo Vologasovega očeta prevzel oblast v Mediji. Vologas je Kosroja očitno hitro odstavil.
Leta 195 ga je napadel rimski cesar Septimij Sever (vladal 193–211). Vdrl je v Mezopotamijo, zasedel Nisibis in leta 199 izropal partsko prestolnico Ktezifon. Mnogo ujetih Partov je prodal v suženjstvo. Poskušal je osvojiti tudi arabsko obmejno trdnjavo v Atri, vendar mu to ni uspelo. Leta 202 je bil sklenjen mir, s katerim je Rimsko cesarstvo obdržalo celo Mezopotamijo.
Vologasa V. je nasledil starejši sin Vologas VI. (vladal 208–228). Mlajši sin Artaban V. se je temu uprl in izbruhnila je državljanska vojna.[2] Vologas V. je imel še dva sinova: Reva I., ki je postal kralj Kavkaške Iberije, in Kosroja I., ki je nasledil njegovo Armensko kraljestvo.
Sklica
- ↑ Ahmad Hasan Dani, History of Civilizations of Central Asia, Motilal Banarsidass, 1994, str. 474.
- ↑ Chang Kuan-ta, The crossroads of civilizations: A.D. 250 to 750, Imprimerie Darantiere, 1996, str. 35.
Vira
- Encyclopædia Britannica, 11. izdaja, Cambridge University Press, 1911.
- M.A.R. Colledge, The Parthians, Thames and Hudson, London, 1967, str. 53, 168–171.
Zunanje povezave
