Vinjete Ivana Cankarja iz leta 1899 zaključujejo prvo razvojno stopnjo pisateljeve pripovedne proze in predstavljajo ob zgodnjih motivih in temah izhodišče za njegovo nadaljnje širjenje in poglabljanje. Izšle so v založbi Lavoslava Schwentnerja in obsegajo 28 črtic oziroma kratkih novel.

Cankar je v Epilogu zavrnil realizem z naslednjim zapisom: Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, – moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva ...^{[navedi vir]}

• Tisti lepi večeri
• O človeku, ki je izgubil prepričanje
• "Mož pri oknu"
• Gospod davkar se je zamislil
• Na večer
• Marta in Magdalena
• Pismo
• Poglavje o bradavici
• Nina
• A jaz pojdem
• Glad
• Mrtvi nočejo
• Čudna povest
• Brez prestanka
• Matilda
• O čebelnjaku
• Ada
• Literarno izobraženi ljudje
• Ena sama noč
• Julija
• Signor Antonio
• Iz samotne družine
• Jadac
• Ti sam si kriv
• Človek
• Original
• Moja mizica
• V pozni jeseni

Portal:Literatura

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:

Vinjete

Vinjete v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.