V naravi zraste do 1 metra visoko, ob opori pa lahko doseže do 5 metrov dolžine[3]. Listi so veliki in nepravilno okrogli, v premeru merijo med 3 in 15 cm. Po zgornji strani so modrikasto zeleni in imajo voskasto površino. Spodnja stran listov je svetlo zelena, od peclja navzven pa se po listu širijo listne žile. Listi so nasajeni na 5 do 30 cm dolge peclje. Cvetovi so sestavljeni iz petih prostih venčnih listov in v premeru merijo med 2,5 in 6 cm. V njih je osem prašnikov. Običajno so cvetovi oranžno rumeni, rdeči ali rdečkasto rjavi. Proti steblu se zožujejo kot žebelj, na nasprotni strani pa je od 2,5 do 3 cm dolga ostroga, v kateri je nektar. Plodovi so sestavljeni iz treh delov, v vsakem od njih pa je po eno 1 do 1,5 cm dolgo seme. Plod v premeru meri okoli 2 cm[4][5].
Razširjenost in uporabnost
Danes je velika kapucinka pogosta okrasna rastlina, ki jo ponekod vzgajajo tudi za namene tradicionalne medicine. Kapucinka ima užitne liste in cvetove, ki jih ponekod jedo v solati. Užitna so tudi semena, ponekod jih uporabljajo kot nadomestek kapram[6].
V Peruju kapucinko tradicionalno uporabljajo za preprečevanje okužb ran. Kasneje so dokazali, da vsebuje učinkovine, ki zavirajo razvoj bakterij. Eterično olje kapucinke vsebuje fitoncid, ta pa razkužuje in preprečuje razvoj bakterij. Z eteričnim oljem rastline, ki jo je najbolje nabirati med junijem in septembrom, se zdravi vnetje dihal ter vnetju mehurja. Pomagala naj bi tudi pri gripi in pljučnih glivičnih obolenjih[3].
