Valjasti pečatnik Ur-Nammuja, ustanovitelja Tretje urske dinastije; v zgornjem segmentu je napis "Ur-Nammu, veliki mož, kralj Ura" (klinopisno URDNAMMU / (𒍑𒆗𒂵) NITAH KALAG ga / (𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠) LUGAL URIM KI ma. Ur-Nammujevo ime (𒌨𒀭𒇉) je zapisano pokončno v gornjem desnem kotu[1]
Ur-Nammu, Ur-Namma, Ur-Engur ali Ur-Gur (sumersko 𒌨𒀭𒇉) je bil ustanovitelj sumerskeTretje urske dinastije v južni Mezopotamiji, ki je vladal od okoli 2112 do 2095 pr. n. št. (srednja kronologija) ali morda okoli 2047 do 2030 pr. n. št. (kratka kronologija). Tretja urska dinastija je prevzela oblast po nekaj stoletjih akadske in gutske vladavine. Njegov glavni dosežek je bila ustanovitev trdne države. Znan je predvsem po Ur-Nammujevem zakoniku, najstarejšem znanem zakoniku na svetu. Naslavljal se je s "kralj Ura, kralj Sumera in Akada".
Vladanje
Po Seznamu sumerskih kraljev je Ur-Nammu vladal osemnajst let.[4] Znana so imena sedemnajstih let njegovega vladanja, njihov vrstni red pa ni zanesljiv. Eno od let omenja uničenje Gutske dinastije, dve leti pa, zgleda, njegove zakonodajne reforme ("Leto, v katerem je kralj Ur-Namu vzpostavil red v odnosih (med ljudmi v državi) od spodaj navzgor", "Leto v katerem je Ur-Namu v državi vzpostavil pravičnost").[5]
Med njegove vojaške podvige spada zmaga nad Lagašem in poraz njegovih nekdanjih gospodarjev v Uruku. Po zmagah je bil priznan kot regionalni vladar Ura, Uruka in Eriduja in kronan v Nipurju. Domneva se, da je veliko zgradb v Nipurju, Larsi, Kišu, Adabu in Umi njegovo delo. Znan je bil po tem, da je ponovno vzpostavil sistem cest in splošni red v državi.[6] Zdaj je znano, da se je vladavina Puzur-Inšušinaka v Elamu prekrivala z Ur-Namujevo vladavino.[7] Ur-Nammu, ki se je naslavljal s "kralj Sumerja in Akada", je verjetno na začetku svoje vladavine ponovno osvojil ozemlja v osrednji in severni Mezopotamiji, ki jih je okupiral Puzur-Inšušinak, morda na račun Gutov, preden se je odpravil na Suso.[8]
Ur-Namu je bil ubit v bitki z Guti, potem ko je njegova vojska pobegnila z bojišča.[6] Po smrti je bil pobožen. Nasledil ga je sin Šulgi.[4] Njegovo smrt v bitki opeva elegijaUr-Namujeva smrt.[6][10][11]
Imena Ur-Namujevih let
Znani je več imen let Ur-Nammujevega vladanja, v katerih so dokumentirani najpomembneši dogodki tistega leta:
Leto: "Ur-Nammu (je) kralj"
Leto: "Ur-Nammu razglasi amnestijo v svoji državi"
Leto: "V Uru je bilo zgrajeno obzidje"
Leto: "Kralj prejme kraljevanje Nipurja"
Letor: "Zgrajen Nanov tempelj"
Leto: "Izkopan je bil kanal A-Nintu"
Leto: "Dežela Gutov je bila uničena"
Leto: "Bog Lugal-bagara je bil prinešen v tempelj"
Zidak z odtisom imena kralja Ur-Nammuja; ime mesta Nipur je zapisano v arabski pisavi, ker je bil zidak najden morda v Nipurju; Muzej novoasirske erbilske civilizacije, Iraški Kurdistan
Ur-Nammujev valjasti pečatnik, Britanski muzej[13]
Ur-Nammujevo ime na valjastem pečatu, zapisano v standardnem klinopisu
"Ur-Nammu, kralj Ura, kralj Sumera in Akada" (𒌨𒀭𒇉: Ur-Nammu𒈗𒋀𒀊𒆠: Lugal Urimki 𒈠: ma𒈗𒆠𒂗𒄀: Lugal Kiengir 𒆠𒌵: Kiuri)
Ustanovitveni kipec v obliki klina z doprsnim kipom kralja Ur-Nammuja
↑ Enderwitz, Susanne; Sauer, Rebecca (2015). Communication and Materiality: Written and Unwritten Communication in Pre-Modern Societies. Walter de Gruyter GmbH & Co KG. str. 28. ISBN 978-3-11-041300-7.
↑ Steinkeller, Piotr. Puzur-Inˇsuˇsinak at Susa: A Pivotal Episode of Early Elamite History Reconsidered. str. 298–299.
↑"The ziggurat (and temple?) of Ur-Nammu". Arhivirano iz izvirnika 8. julija 2007. Pridobljeno 8. julija 2007.
↑Shipp, R. Mark (2002). Of Dead Kings and Dirges: Myth and Meaning in Isaiah 14:4b-21. BRILL. str. 61–63. ISBN 978-90-04-12715-9.
↑Kramer, Samuel Noah (1967). "The Death of Ur-Nammu and His Descent to the Netherworld". Journal of Cuneiform Studies. 21: 104–122. doi:10. 2307/1359365. ISSN 0022-0256. JSTOR 1359365.