Ugrabitev Evrope (Tizian)

Ugrabitev Evrope
UmetnikTizian
Letook. 1560–1562
Tehnikaolje na platnu
Mere178 cm × 205 cm
KrajIsabella Stewart Gardner Museum, Boston

Ugrabitev Evrope je slika beneškega umetnika Tiziana, naslikana ok. 1560–1562. Je v stalni zbirki muzeja Isabelle Stewart Gardner v Bostonu v Massachusettsu. Slika olje na platnu meri 178 krat 205 centimetrov.[1]

Predmet

Naslov slike se nanaša na mitološko zgodbo o ugrabitvi Evrope s strani Zevsa (Jupitra za Rimljane). V mitu je bog prevzel podobo bika in zvabil Evropo, da se je povzpela na njegov hrbet. Ko je bila tam, je bik zajahal v morje in jo odnesel na Kreto, kjer je razkril svojo pravo identiteto. Evropa je postala prva kraljica Krete in je imela z Zevsom tri otroke.

Čeprav se domneva, da je vir Tizianovega navdiha temeljil na prizoru iz II. knjige Ovidovih Metamorfoz, bi lahko bil bolj neposreden vpliv opis slike Ugrabitev Evrope v romanu Ahila Tacija Levkip in Klitofon. Roman Ahila Tacija je bil preveden v italijanščino in natisnjen leta 1546 v Benetkah, le nekaj let preden naj bi Tizian naslikal Ugrabitev Evrope.[2] Ahil Tacijev opis delfinov, Evropin šal, Kupida, Evropinega pokrivala in »njenega položaja na hrbtu bika – ne z nogo na vsaki strani, temveč z nogami na desni strani bika in levo roko na njegovem rogu« odmeva v Tizianovi upodobitvi istega prizora.[3]

Opis

Tizian je nedvoumen glede dejstva, da gre za prizor ugrabitve: Evropa je nemočno zleknjena na hrbtu, njena oblačila so razmetana.[4] Slika prikazuje Evropo na hrbtu bika, tik ob obali svoje domovine. Čeprav dejanje spolnega nasilja na sliki ni prikazano, je implicirano z držo Evrope z razprtimi nogami in njenim izrazom strahu, ko jo odvleče Zevs.[5] Njeno nevarnost nakazujeta tudi njeno mahanje z rdečim svilenim šalom in morska pošast v ospredju slike. V drugih delih slike dva putta na nebu lovita Evropo, eden pa jezdi na delfinu v morju.[6]

Yael Even je teoretiziral, da bi Tizian to sliko lahko ustvaril ne zaradi posebne navezanosti na temo, ampak zato, da bi uveljavil svoje sposobnosti slikarja.[7]

Izvor

Slika je bila ena od poesij, ki jih je Tizian naslikal za kralj Filipa II. Z Diano in Kalisto ter Diano in Actaeonom, obe si zdaj delita London in Edinburgh; bila je ena od treh Tizianovih poesij, ki jih je Filip V. Španski dal francoskemu veleposlaniku, vojvodi Gramontu, ta pa jih je podaril Filipu II., vojvodi Orléansu, regentu Francije od 1715 do 1723.[8] Večji del 18. stoletja je bila v zbirki Orleansov v Parizu.[9] Kupil jo je Bernard Berenson v imenu zbirateljice umetnin Isabelle Stewart Gardner leta 1896.[10]

Razstave

Slika je bila leta 1857 vključena v razstavo Manchester Art Treasures. Od 12. avgusta 2021 do 2. januarja 2022 je muzej Isabelle Stewart Gardner prikazal vseh šest Tizianovih poesij na razstavi z naslovom Tizian: Ženske, mit in moč.[11] Prvič po 16. stoletju je bilo šest slik fizično združenih.[12]

Tizianova serija poesie za Filipa II.

  • Danaa, dostavljena Filipu leta 1553, zdaj zbirka Wellington, s prejšnjo in poznejšo različico.
  • Venera in Adonis, muzej Prado, dobavljena 1554 in več drugih različic
  • Ugrabitev Evrope, c. 1560–62, muzej Isabelle Stewart Gardner
  • Diana in Acteon, 1556–59, v skupni lasti londonske Narodne galerije in Škotske narodne galerije v Edinburghu
  • Diana in Kalisto, 1556–59, v skupni lasti londonske Narodne galerije in Škotske narodne galerije v Edinburghu
  • Perzej in Andromeda, Wallace Collection, c. 1553–62
  • Acteonova smrt, Narodna galerija, nikoli dostavljena in ni vedno všteta v seriji, c. 1559 naprej

Sklici

  1. ↑ »Europa«. Isabella Stewart Gardner Museum. Pridobljeno 20. avgusta 2014.
  2. ↑ Stone, Donald (1972). »The Source of Titian's Rape of Europa«. The Art Bulletin. 54 (1): 47–49. doi:10.2307/3048932. ISSN 0004-3079. JSTOR 3048932.
  3. ↑ Stone, Donald (1972). »The Source of Titian's Rape of Europa«. The Art Bulletin. 54 (1): 48. doi:10.2307/3048932. ISSN 0004-3079. JSTOR 3048932.
  4. ↑ Stephen J. Campbell, "Europa," in Eye of the Beholder, edited by Alan Chong et al. (Boston: ISGM and Beacon Press, 2003): 103–107.
  5. ↑ Eaton, A.W. (2003). »Where Ethics and Aesthetics Meet: Titian's Rape of Europa«. Hypatia. 18 (4): 161. doi:10.2979/HYP.2003.18.4.159. JSTOR 3810979 – prek JSTOR.
  6. ↑ »The Rape of Europa | Isabella Stewart Gardner Museum«. www.gardnermuseum.org (v angleščini). Pridobljeno 26. oktobra 2020.
  7. ↑ Even, Yael (2001). »Commodifying Images of Sexual Violence in Sixteenth-Century Italian Art«. Source: Notes in the History of Art. 20 (2): 16, 17, 18. doi:10.1086/sou.20.2.23206799. JSTOR 23206799. S2CID 192994296 – prek JSTOR.
  8. ↑ Brigstocke, Hugh. Italian and Spanish Paintings in the National Gallery of Scotland, p. 183, 2nd ed., 1993, National Galleries of Scotland, ISBN 0-903598-22-1
  9. ↑ FitzRoy, Charles. The Rape of Europa: The Intriguing History of Titian's Masterpiece, London: Bloomsbury, 2015, ISBN 9781408192092
  10. ↑ Saltzman, Cynthia (2008). Old Masters, New World: America's Raid on Europe's Great Pictures, 1880-World War I. Viking. str. 77. ISBN 978-0-670-01831-4.
  11. ↑ Titian: Women, Myth & Power
  12. ↑ Smee, Sebastian, "Titian Comes Together," The Washington Post, August 19, 2021, updated August 21, 2021

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ugrabitev Evrope (Tizian).