Teo Spiller

Teo Spiller
Portret
Rojstvo4. december 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1] (59 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicslikar, multimedijski umetnik

Teo Spiller, spletni umetnik, * 4. december 1965, Ljubljana.

Je eden od 4 slovenskih spletnih umetnikov, s spletno umetnostjo se je začel ukvarjati leta 1995.

Teo Spiller: Od binarnega k organskemu, (1997)
Teo Spiller, Kibernetska grafika (2000). Last Mestnega muzeja Gyor, Madžarska
Teo Spiller: Tangible net.art - Kaprice za Netscape (2003)
Tadej Komavec, Teo Spiller: X-lam (2004)
Teo Spiller: In/Form/Acije (2011) & Predsednik Obama spremlja usmrtitev Osame bin Ladna (2013). Moderna Galerija Ljubljana, 2013

Življenjepis

V njegovem delu [2][3] se prepleta likovna izobrazba z uporabo novih medijev. Deluje na področju spletne umetnosti, digitalne grafike, robotike in drugih tehnološko podprtih umetnosti, vendar sebe šteje predvsem za sodobnega umetnika: »Sodobna umetnost je kritičen odziv na trenutne razmere v družbi. Ker razmere v družbe v veliki meri sooblikujejo sodobne tehnologije je naravno, da le-te uporabljam pri svojem delu«.

Svetovno poznan je postal predvsem kot prvi na svetu, ki je prodal spletno umetnino galeriji (delo Megatronix Megatronix Arhivirano 2013-12-20 na Wayback Machine. [3][4][5], Maja 1999). Pogajanja med avtorjem in kupcem organizira kot mednarodni spletni forum z uglednimi udeleženci s področja spletne umetnosti in teorije [6]. Posebej pomembna so spoznanja o pravicah, načinih arhiviranja in drugih aspektih zbiranja spletne umetnosti kot nove, nematerialne in vsem dostopne zvrsti. Njegova dela so bila cenjena v strokovnih krogih po celem svetu, še posebej projekti Hommage to Mondrian [3][7], Nice Page [3][8], Capricces for Netscape [3][9] in Esmeralda [3][10][11] ter organizacija INFOS 2000 (off-line) net.art contest[12].

Vzporedno je ustvaril več serij digitalnih grafik[13][14] . Leta 2003 ustvari serijo grafik in objektov »Oprijemljiva spletna umetnost«, kjer likovne kompozicije sestavlja po anologiji spletnih strani[3].

Leta 2004 skupaj s Tadejem Komavcem lansira projekt X-lam [15][16][17][18][19][3], medij za drugačno gledanje slik. X-lam slike skriva namesto, da bi ijih kot drugi mediji izpostavljal. X-lam izgleda kot svetla pokončna črta in šele, če naš pogled hitro zdrsne preko njega, v zraku ob njem za trenutek zalebdi slika. Na 10. Cairskem bienalu predstavi še druge tehnologije za drugačno gledanje kot je stereogram in tokovno besedilo [20].

Leta 2007 zaradi nestrinjanja z načinom predstavitve spletnih projektov v galeriji odpove sodelovanje na razstavi [21].

Leta 2011 izda dve knjigi umetnika, ki se tesno navezujeta na njegove spletne projekte: Besedilnost novih medijev [3][22], ki vsebuje tiskane Sonete neželene pošte [23], Novičarskih sonetov in SMS sonetov[24] ter Znakovnost novih medijev[3][25].

Izdela robota Laboro s katerim raziskuje koncept umetnika-kiborga, kreativne kombinacije človeka in stroja. Rezultat so Lesene In/form/acije [3][26] ter robotsko generirane grafike, med katerimi je najbolj znana Predsednik Obama spremlja usmrtitev Osame bin Ladna [3][27]

Samostojne razstave

  • Galerija Commerce, Ljubljana, Slovenija, 1995
  • Klub Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija, 1996
  • INFOS 2000 (off-line) net.art contest [12]
  • Galerija Rael Artel, Parnu, Estonija, 2005
  • Instalacija »Znotraj mojega strežnika«, Hevreka!05, Ljubljana, Slovenija, 2005
  • Psstt!!, KUD France Prešeren, Ljubljana, 2010 [28][29]
  • Lesene In/form/Acije, Trubarjeva hiša literature, Ljubljana, 2011 [3][26]
  • LIFE, Meerlyn theatre, Budimpešta, Madžarska, 2011 [3][30]
  • Vsiljivci, Kino Šiška, Ljubljana, 2012[3]

Skupinske razstave

  • 30 mednarodni grafični bienale, Ljubljana [3][3][27]
  • 10. mednarodni bienale v Kairu, Egipt, 2006 [3][3][20]
  • Galerija Galženica, Zagreb, 2006 [16]
  • Boca & Rh gallery, San Francisco, 2006 [16]
  • 95-05, pregledna razstava sodobne Slovenske umetnosti, Moderna Galerija Ljubljana, 2005 [18]
  • Break 2.3, Ljubljana, Slovenija, 2005 [17]
  • UNESCO day of poetry 2003, Technopoetry for peace, Milano, Italija
  • “Net.art open“, Irish museum of modern arts, Dublin, Irska
  • »The masters of graphic arts«, Municipal Museum of art, Gyor, Madžarska[14]
  • “The works of art in the age of mechanical reproduction”, Machida city museum of graphic arts, Tokyo, Japonska
  • “Communications from isolated environments«, sodelovanje z Gruppo Oreste, Beneški bienale ’99, Benetke, Italija
  • »Oko in njegova resnica«, Moderna galerija, Ljubljana, Slovenija
  • »Digitalna grafika na papirju«, Mestna galerija Ljubljana, Slovenija[13]
  • The floor of my atelier, Galerija Gradec, Zagreb, Hrvaška, 2003
  • »Pixxelpoint 2002«, Nova Gorica, Slovenija
  • Final Flash City 6.4, Izola, Slovenija, 2005
  • “Kosov@ benefit auction«,New York City, ZDA
  • “Omnizone”, New York City, ZDA
  • »Zu casa«, Del Mar, Kalifornija, ZDA
  • “Ostranenie 97”, Bauhaus, Dessau, Nemčija [3][10]
  • “Film+arc graz”, Gradec, Avstrija [3][9]
  • FILE 2001 electronic language international festival, Sao Paolo, Brazilija
  • “Casa das rosas web.art contest”, Rio de Janeiro, Brazilija[3]
  • “Altamira cave”, Mexico City, Mehika
  • »Medi@Terra«, Atene, Grčija
  • »The Digital Labyrinth Theatre«, Acco, Izrael
  • »Korea web art festival 2002«, Chiang Mai, Južna Koreja
  • »runme.org«, Macros Centre, Moskva, Rusija
  • »Mednarodni festival računalniške umetnosti« '96, 97, '98, '99, Maribor, Slovenija
  • »ARCO - El Mundo net-art award«, Barcelona, Španija

Članki in predavanja

  • Netart / Spletna umetnost, Pojmovnik slovenske umetnosti 1945-2005
  • »Net.art za učitelje likovne vzgoje«, na INFOS '99 – pod okriljem Zavoda za šolstvo RS, Ljubljana, Slovenia
  • Virtualna Identiteta, »III. Mednarodni festival računalniške umetnosti«, Maribor, Slovenija, 1997
  • »Internet in oblikovanje«, Magdalena – festival vizualnih komunikacij - okrogla miza, Maribor, Slovenija, 2000
  • Predstavitev dela »Esmeralda«, Ostranenie '97, Dessau, Nemčija
  • Predstavitev dela »Capricces for Netscape«, film+arc, 1997, Gradec, Avstrija
  • Tiskovna konferenca »INFOS 2000 off-line net.art contest«, INFOS 2000, Ljubljana, Slovenija
  • Članki za revije Moj Mikro, Monitor, Kultura, Stop, TIP, ipd.
  • x-lam fotografija, predavanje in delavnica, Break 2.3, november 2005, Ljubljana

Povezave

Ostali Slovenski spletni umetniki:

Viri

  1. ↑ Arhiv likovne umetnosti — 2003.
  2. ↑ Spiller, Teo. »Rhizome Archive«.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 3,17 3,18 3,19 3,20 3,21 Komavec, Tadej (2015). Net.art kot zgodovinska avantgarda, kratka zgodovina spletne umetnosti in z njo povezana produkcija Zavoda DOBER (PDF). Ljubljana: Dober, Zavod za sodobno umetnost. ISBN 978-961-93025-2-1.
  4. ↑ Stefan Federspiel, ur. (2000). Net Art Guide. Fraunhofer IRB Verlag. str. 36, 37. ISBN 3-8167-5590-9.
  5. ↑ Montaner, Joan Campas. »Historia net.art«. Aura digital.
  6. ↑ Mirapaul, Matthew (13. maj 1999). »There May Be Money in Internet Art After All«. New York Times.
  7. ↑ Parent, Sylvie. »web projects no. 9«. Hommage to Mondrian. CIAC electronic art magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2013. Pridobljeno 19. decembra 2013.
  8. ↑ Daskalova, Rossitza. »Nice Page«. CIAC electronic art magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2013. Pridobljeno 19. decembra 2013.
  9. ↑ 9,0 9,1 Holger Tepe, ur. (1997). film+arc graz. Graz: artimage. str. 17. ISBN 3-9500284-2-0.
  10. ↑ 10,0 10,1 Ostranenie 97. Dessau, Germany: Stiftung Bauhaus Dessau. 5.–8. november 1997. str. 546. ISBN 3-91002-222-7.
  11. ↑ »el net.art imita esteticamente los sitios de contenido sexual«. El Pais: 17. 27. april 2000.
  12. ↑ 12,0 12,1 »INFOS 2000 (off-line) net.art contest«. MARS. 1-2. Moderna Galerija Ljubljana. XIII. 2001. ISSN 0353-541X.
  13. ↑ 13,0 13,1 Digital Graphic Art on Paper. Ljubljana: Ljubljana Municipal Museum. Oktober 1999. str. 36, 37.
  14. ↑ 14,0 14,1 Julia N. Meszaros, ur. (september 2001). The Masters of Graphic Arts. Gyor, Hungary: Municipal Museum of Ars, Gyor. str. 90.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. ↑ Rhizome, Database. »X-lam«. X-lam. Rhizome.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 Device_art 2.006. Zagreb: Kontejner. 2006. str. 106–109. ISBN 953-95360-1-4.
  17. ↑ 17,0 17,1 Polona Tratnik, ur. (2005). New Species. Ljubljana: Zavod K6/4. str. 114, 115, 116, 117, 182, 183.
  18. ↑ 18,0 18,1 Territories, Identities, Nets. Museum of Modern Art Ljubljana. 2005. str. 183. ISBN 961-206-045-2.
  19. ↑ Alenka Domjan, ur. (2010). Kiparstvo danes. Zavod Celeia Celje. str. 68, 69. ISBN 978-961-92011-9-0.
  20. ↑ 20,0 20,1 10th Cairo Int. Biennale. Ministry of Culture of Arab Republic of Egypt. str. 152, 153.
  21. ↑ Leban, Sebastjan. »Self/forced Exclusion: An Interview with Teo Spiller«.
  22. ↑ Spiller, Teo (2011). Besedilnost novih medijev. Ljubljana: Dober, contemporary arts institute. ISBN 978-961-93025-0-7.
  23. ↑ »SPAM sonnet« (PDF). Zavod Dober. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. decembra 2013. Pridobljeno 19. decembra 2013.
  24. ↑ »News sonnets« (PDF). Zavod dober. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. decembra 2013. Pridobljeno 19. decembra 2013.
  25. ↑ Spiller, Teo (2011). Znakovnost novih medijev. Ljubljana: Dober, Contemporary arts institute. ISBN 978-961-93025-1-4.
  26. ↑ 26,0 26,1 »Wooden In/Form/Ation«. Trubarjeva hiša literature. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2013. Pridobljeno 19. decembra 2013.
  27. ↑ 27,0 27,1 Interruption 30th Ljubljana Bienial of Graphic Arts (22.5x18.5cm). London: Black dog. september 2013. str. 190. ISBN 978 1 908966 30 8.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  28. ↑ »Psstt!!«. KUD France Preseren. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2013. Pridobljeno 19. decembra 2013.
  29. ↑ »Between aesthetic Surgery and Genetic Ingeneering«. Dnevnik. 7. junij 2010.
  30. ↑ »LIFE«. MNZ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2013. Pridobljeno 19. decembra 2013.