Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu. Pokriva približno 11% zemljinega površja kar pomeni da je največji biotop na svetu. Razprostirajo se po Evraziji in Severni Ameriki.

Ima hladno celinsko podnebje z velikim temperaturnim nihanjem. Temperature nihajo od -50 °C do 20 °C. Dežja je bolj malo. Zime trajajo 6-8 mesecev. Prst v tajgi je revna s hranilnimi snovmi, primanjkuje ji humusa, ki je prisotna v listnatih gozdovih. Poleg tega pa je večina prsti zamrznjene.

Rastlinstvo:

• iglavci so stožičaste oblike, da se sneg ne začne nabirati na vejah in s svojo težo ne polomi vej
• iglice so povoskane, da varujejo drevo pred mrazom in zmanjšujejo izhlapevanje vode.

Živalstvo:

• nekateri sesalci imajo hibernacijo ali zimsko spanje
• predvsem ptice se pozimi odselijo na jug, kjer je toplejše
• nekatere ptice imajo zavit kljun, da lahko dosežejo najbolj težko dostopna semena v storžih.

Živali:

• los oz. jelen
• rjavi medved
• ris
• sove
• volk
• rosomah
• krivokljun
• veliki kalin

Rastline:

• borovci
• smreka
• jelka
• breza in vrba (samo na svetlejših območjih)
• trave: masnica, šušulica
• brusnica
• orlova praprot

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tajga.