Svetovno prvenstvo v nogometu 1966 je bilo osmo Svetovno prvenstvo v nogometu. Država gostiteljica je bila Anglija, ki velja za domovino nogometa. Prvenstvo se je odvijalo med 11. in 30. julijem 1966. Udeležilo se ga je 16 državnih reprezentanc, med katerimi je bilo 10 evropskih, 4 južnoameriške ter po ena azijska ter severnoameriška. Afrika ni imela predstavnika, saj so se afriške reprezentance uprle pravilu FIFA, ki je določalo, da mora zmagovalec afriških kvalifikacij igrati dodatno tekmo z zmagovalcem iz Azije.
Dve reprezentanci sta se prvenstva udeležili prvič. Obe sta poskrbeli za presenečenji. Portugalska je v skupini z Madžarsko, Brazilijo in Bolgarijo zasedli prvo mesto in hkrati izločili branilce naslova. Prišli so celo do polfinala, vendar pa na koncu zasedli tretje mesto. Podoben uspeh je uspel |Severni Koreji. V skupini je osvojila drugo mesto za Sovjetsko zvezo in pred dvakratno svetovno prvakinjo Italijo, ji je tako še pred izločilnimi boji odšla domov. Severno Korejo je šele v četrtfinalu izločila Portugalska, ki pa je že v 25. minuti tekme izgubljala z 0-3. Ob koncu je Portugalska zmagala s 5-3, pri čemer je Eusebio zadel štirikrat.
Zmagovalec prvenstva je prvič postala Anglija, kar je bil tretji primer v zgodovini prvenstev, da je naslov osvojila domača reprezentanco. Potrebno je poudariti, da je bil sistem tekmovanja domačinom pisan na kožo, saj so vse tekme predtekmovanja, kot tudi četrtfinale in polfinale igrali na glavnem londonskem štadionu Wembley, na katerem je bila odigrana tudi finalna tekma. Ta pa je prinesla verjetno najbolj sporen zadetek v zgodovini svetovnih prvenstev.
Prizorišča
Na osmih prizoriščih se je zvrstilo 32 tekem, ki si jih je v živo ogledalo 1 614 677 gledalcev. To pomeni, da je bil povprečen obisk 50 459 gledalcev na tekmo.