PROFILPELAJAR.COM

Trenutna sezona ali tekmovanje:; Svetovno prvenstvo v košarki 2023
	FIBA Basketball World Cup logo.svg
Šport	Košarka
Ustanovitev	1950
Otvoritvena sezona	1950
Število ekip	32
Države	članice FIBE
Celina	FIBA (mednarodno)
Trenutni; prvak(i)	Nemčija; (1. naslov)
Največ naslovov	ZDA; Jugoslavija; (5 naslovov)

Svetovno prvenstvo v košarki (uradno ime FIBA World Championship) je svetovno prvenstvo, ki se prireja vsaka štiri leta pod okriljem svetovne košarkarske zveze FIBA.

Zgodovina

Svetovna prvenstva v košarki je začela prirejati mednarodna košarkarska zveza, FIBA, prvič ga je organizirala leta 1950 v Argentini. Prvenstvo se prireja vsaka štiri leta, na parno ter neolimpijsko leto. Od leta 2006 naprej je število nastopajočih moštev s 16 naraslo na 24.

Najuspešnejše na prvenstvih so ZDA s petimi osvojenimi naslovi. Nekdanji državi SFRJ in Sovjetska zveza sta osvojili vsaka po tri naslove. Po razpadu Jugoslavije je ZRJ osvojila še dva naslova.

Prvenstva in zmagovalci

Leto	Gostitelj	Finale			Za tretje mesto
Leto	Gostitelj	Zmagovalec	Rezultat	Drugi	Tretji	Rezultat	Četrti
1950	Argentina (Buenos Aires)	Argentina	64-50^[1]	ZDA	Čile	51-40^[1]	Brazilija
1954	Brazilija (Rio de Janeiro)	ZDA	62-41^[1]	Brazilija	Filipini	66-60^[1]	Francija
1959	Čile (Santiago)	Brazilija	81-67^[1]	ZDA	Čile	86-85^[1] (podaljšek)	Formosa
1963	Brazilija (Rio de Janeiro)	Brazilija	90-71^[1]	Jugoslavija	Sovjetska zveza	69-67^[1]	ZDA
1967	Urugvaj (Montevideo)	Sovjetska zveza	71-59^[1]	Jugoslavija	Brazilija	80-71^[1]	ZDA
1970	Jugoslavija (Ljubljana)	Jugoslavija	80-55^[1]	Brazilija	Sovjetska zveza	62-58^[1]	Italija
1974	Portoriko (San Juan)	Sovjetska zveza	82-79^[1]	Jugoslavija	ZDA	83-70^[1]	Kuba
1978	Filipini (Manila)	Jugoslavija	82–81 (podaljšek)	Sovjetska zveza	Brazilija	86–85	Italija
1982	Kolumbija (Cali)	Sovjetska zveza	95–94	ZDA	Jugoslavija	119–117	Španija
1986	Španija (Madrid)	ZDA	87–85	Sovjetska zveza	Jugoslavija	117–91	Brazilija
1990	Argentina (Buenos Aires)	Jugoslavija	92–75	Sovjetska zveza	ZDA	107–105 (podaljšek)	Portoriko
1994	Kanada (Toronto, Hamilton)	ZDA	137–91	Rusija	Hrvaška	78–60	Grčija
1998	Grčija (Atene)	Jugoslavija	64–62	Rusija	ZDA	84–61	Grčija
2002	ZDA (Indianapolis)	Jugoslavija	84–77 (podaljšek)	Argentina	Nemčija	117–94	Nova Zelandija
2006	Japonska (Sajtama)	Španija	70–47	Grčija	ZDA	96–81	Argentina
2010	Turčija (Carigrad)	ZDA	81–64	Turčija	Litva	99–88	Srbija
2014	Španija (Madrid)	ZDA	129–92	Srbija	Francija	95–93	Litva
2019	Kitajska (Peking)	Španija	95–75	Argentina	Francija	67–59	Avstralija
2023	Filipini Japonska Indonezija	Nemčija	83–77	Srbija	Kanada	127–118 (podaljšek)	ZDA
2027	Katar

Pregled po medaljah


Poz.	Država	Zlato	Srebro	Bron	Skupaj
1	ZDA	5	3	4	12
2	Jugoslavija	5	3	2	10
3	Sovjetska zveza	3	3	2	8
4	Brazilija	2	2	2	6
5	Španija	2	0	0	2
6	Argentina	1	2	0	3
7	Nemčija	1	0	1	2
8	Rusija	0	2	0	2
8	Srbija	0	2	0	2
10	Grčija	0	1	0	1
10	Turčija	0	1	0	1
12	Čile	0	0	2	2
12	Francija	0	0	2	2
14	Kanada	0	0	1	1
	Litva	0	0	1	1
	Hrvaška	0	0	1	1
	Filipini	0	0	1	1
Skupaj: 17		19	19	19	57

Najboljši igralci po prvenstvih

Leto	Najboljši igralec
1950	Oscar Furlong
1954	Kirby Minter
1959	Amaury Pasos
1963	Wlamir Marques
1967	Ivo Daneu
1970	Sergej Belov
1974	Dragan Kićanović
1978	Dražen Dalipagić
1982	Rolando Frazer
1986	Dražen Petrović
1990	Toni Kukoč
1994	Shaquille O'Neal
1998	Dejan Bodiroga
2002	Dirk Nowitzki
2006	Pau Gasol
2010	Kevin Durant
2014	Kyrie Irving
2019	Ricky Rubio
2023	Dennis Schröder

Sklici in opombe

↑ ^1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 ^1,11 ^1,12 ^1,13 Finalna tekma ni bila odigrana; reprezentance so igrale v skupinskem delu vsaka z vsako; najuspešnejša reprezentanca je osvojila naslov prvaka. Navedeni so rezultati med prvo in drugo ter tretjo in četrto reprezentanco turnirja.

Zunanje povezave

Uradno spletno mesto

[nofinal-1] 1,00 ^1,01 ^1,02 ^1,03 ^1,04 ^1,05 ^1,06 ^1,07 ^1,08 ^1,09 ^1,10 ^1,11 ^1,12 ^1,13 Finalna tekma ni bila odigrana; reprezentance so igrale v skupinskem delu vsaka z vsako; najuspešnejša reprezentanca je osvojila naslov prvaka. Navedeni so rezultati med prvo in drugo ter tretjo in četrto reprezentanco turnirja.

[1]