Srbski križ (srbsko cirilskoCрпски крст, latinizirano: Srpski krst), znan tudi kot ognjila (srbsko cirilskoОцила, latinizirano: Ocila), je eden izmed narodnih simbolovSrbije, ki se med drugim pojavi na grbu in zastavi Srbije. Križ temelji na tetragramskem emblemu bizantinske cesarske rodbine Paleologos. Tetragram je navadno rumen na rdečem polju medtem ko je srbska različica večinoma bela.
Sestavlja ga Križ, ki je obdan s štirimi ognjiliI, v zgodnjih različicah štiri grške črke beta (Β). Srbska tradicija črke pripisuje srbskemu nadškofu svetemu Savi iz 13. stoletja, ognjila pa naj bi predstavljala štiri cirilične črke "S" (С), ki pomenijo slogan Samo sloga Srbina spasava (srbsko cirilskoCамо слога Србина спасава, dob. Samo sloga reši Srbe). Srbski križ se v heraldiki pogosto pojavi skupaj s srbskim orlom, glavnim heraldičnim simbolom srbske narodne identitete.[1][2]
Zgodovina
Zgodnja uporaba
Križi z ognjili so bili kot emblemi v uporabi že v rimskih časih.[3] Nekateri zgodovinarji jih povezujejo z labarumom, praporom cesarja Konstantina Velikega.[3] V 6. stoletju se križ s štirimi polji pojavi na bizantinskih kovancih.[4] Simbol so prevzeli prvi križarji ob ljudski križarski vojni leta 1096.[4]
Najstarejši zgodovinski vir o srbski različici križa je dečanska oljna svetilka (Dečanski polijelej), ki je bila darilo kralju Stefanu Milutinu, ustanovitelju samostana Visoki Dečani. Svetilka se trenutno nahaja v samostanu Prohorja Pčinjskega.[8]Stojan Novaković je trdil, da se je kot narodni simbol križ začel uporabljati leta 1397, med vladavino Stefana Lazarevića,[9] medtem ko je srbski zgodovinar Stanoje Stanojević trdil, da se je uveljavil leta 1345, ko je Stefan Dušan postal cesar.[10] V srednjem veku se je na srbskem ozemlju uporabljala tako grška (z zaprtimi ognjili, β–B) kot srbska (z odprtimi ognjili, C-S) različica tetragramskega križa.[5]
Po srbski revoluciji se je križ pojavljal na vseh uradnih grbih Srbije z izjemo grba iz leta 1947, ki je vseboval ognjila vendar brez križa. Jugoslovanska vlada je križ odstranila, da "socialno in politično omeji verske skupnosti in vero v splošnem".[11]Miloš Obrenović je srbski križ uporabil na vojni zastavi ob oblikovanju prvih enot redne vojske leta 1825.[12]
↑Mitja Velikonja (2003). Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina. Texas A&M University Press. str. 187–. ISBN978-1-60344-724-9. nations (in a symbolical sense as well, for example, by removing the cross from the Serbian coat of arms but keeping the four stylized esses), and to socially curtail and politically marginalize religious communities and religion in general.