Socialne zvrsti jezika so pojavne jezikovne različice na podlagi upoštevanja družbene in družabne vloge, ki jo določena različica ima. Glede na to lahko slovenski jezik najširše razdelimo v dve socialni zvrsti, knjižno in neknjižno. Knjižni jezik je en sam, enak za vse Slovence, neknjižnih pa je več (na primer narečja, pogovorni jeziki)[1]
Slovenski pravopis navaja naslednje socialne zvrsti slovenskega jezika:[2]
Knjižni jezik
Knjižni jezik je najvišja in najbolj uzaveščena zvrst slovenskega jezika. Ima narodnozdruževalno in narodnopredstavno vlogo, saj ga gojimo kot vsenarodno sredstvo sporočanja.[2] Za knjižni jezik je značilno, da se počasneje spreminja od neknjižnih oblik jezika.[3]
Najbolj enotna in s pravili določena socialna ali družbena podzvrst knjižnega jezika je zborni jezik, ki ga govorimo pri skrbno pripravljenih nastopih, zlasti pa ga beremo in skoraj edinega pišemo.[4]
Knjižno pogovorno zvrst uporabljamo za tvorjenje besedila v navzočnosti naslovnika, npr. na predavanjih in konferencah v manjšem krogu, pri uradovanju s strankami, na sestankih, lahko tudi v zasebnih pogovorih. V te zvrsti so načeloma samo žive prvine jezika, pogosteje srečujemo prvine pogovornega jezika. Od zbornega jezika se razlikuje v:[2]
- glasovju (zlasti se izpuščajo nekateri nenaglašeni samoglasniki, na primer končni -i v nedoločnikih – delat namesto delati; lj se v nekaterih besedah izgovori kot l – kluč namesto zborno ključ),
- naglaševanju
- oblikah (npr. jejo namesto jedo)
- skladnji (preprostejša zgradba stavkov, npr. uporaba brezvezja) in
- besedju (uporaba pogovornih besed, npr. ja namesto da, adijo namesto na svidenje).
Sklici
- ↑ Toporišič J. Pojmovanja in poimenovanja za pojave zvrstnosti slovenskega jezika. V: Toporišič J. Stilnost in zvrstnost. Založba ZRC 2008, Ljubljana: 205–220.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.
- ↑ Toporišič J. Socialne zvrsti slovenskega jezika. V: Toporišič J. Stilnost in zvrstnost. Založba ZRC 2008, Ljubljana: 221–228.
- ↑ Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.
