Slovenji Plajberk obdaja venec gora. Leži v mogočni visokogorski doliniPoden, ki privablja turiste in izletnike. Iz Slovenjega Plajberka pelje cesta še naprej, do višje ležečega naselja Žabnica (Bodental, 1010 mnm). Od tod je še okoli 30 minut hoje do slovite Mlake (Märchenwiese) pod severno steno Vrtače (2181 m).
Zgodovina
Prva omemba naselja je iz leta 1332. Prvotno naselje je nastalo ob ležiščih svinčeverude, ki jo je sprva izkoriščal vetrinjskisamostan. Pozneje se je skozi stoletja zamenjalo več lastnikov. Rudnik je dokončno prenehal obratovati leta 1943. Slovenji Plajberk je bil dvakrat samostojna občina, in sicer v letih 1849 do 1871 in od 1893 do 1973, samostojna župnija pa je od leta 1875.
Rezultati Koroškega plebiscita za Slovenji Plajberk
Ob času Koroškega plebiscita leta 1920 je bil Slovenji Plajberk še samostojna občina. Na plebiscitu je prebivalstvo občine nedvoumno glasovalo za priključitev k Jugoslaviji oz. za spojitev z matičnim narodom.[2]
