Skopas

Skopas
Portret
Rojstvocca. 395 pr. n. št.
Paros[d]
Smrt350 pr. n. št.
Poklickipar, arhitekt

Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.

Zgodnje življenje in družina

Skopas se je rodil na otoku Parosu. Njegov oče je bil kipar Aristandros. [1] Skopas je že zgodaj zapustil Paros in potoval po celotnem grškem svetu.

Kipar in arhitekt

Skopas je delal s Praksitelom in izklesal dele mavzoleja v Halikarnasu, še posebej reliefe. Vodil je gradnjo novega templja Atene Alee v Tegei. Podobno kot Lizip je Skopas umetniški naslednik klasičnega grškega kiparja Poliklejta. Obrazi glav so skoraj kvadratni. Globoko potopljene oči in nekoliko odprta usta so prepoznavne značilnosti Skopasovih kipov.

Njegova dela so sfranjena v Britanskem muzeju (reliefi) v Londonu, deli iz templja Atene Alee iz Tegee v Narodnem arheološkem muzeju v Atenah, iz zbirke Ludovica Ludovisija slaven Ludovisijev Ares v palači Altemps v Rimu, kip Hrepenenje (Potos) je bil obnovljen kot Apolon Kitarist in ga hranijo v muzeju Capitoline v Rimu, njegov kip Meleagerja, ki ni omenjen v starodavni literaturi, vendar je preživel v številnih replikah, je morda najbolje zastopan torzo v umetniškem muzeju Fogg, Cambridge, Massachusetts.

Ena od mnogih rimskih kopij kipa Hrepenenje (Potos), Skopasov kip, restavriran kot Apolon kitarist

Hrepenenje

Hrepenenje (Potos) je bil slaven in velikokrat posneman Skopasov kip. Rimske kopije so predstavljale človeško figuro z različnimi predmeti, kot so glasbeni instrumenti in tkanina, kot je vidno na sliki [2]. Bila je v zbirki kardinala Alessandra Albanija.

Sklici

  1. ↑ »Skopas the Parian«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 22. maja 2014. Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine.
  2. ↑ Steven Lattimore, "Scopas and the Pothos", American Journal of Archaeology Vol.91 No.3 (July 1987), pages 411–420 journal preview

Literatura

  • Andreas Linfert: Von Polyklet zu Lysipp. Polyklets Schule und ihr Verhältnis zu Skopas v. Paros. Diss. Freiburg i. B. 1965.
  • Andrew F. Stewart: Skopas of Paros. Noyes Pr., Park Ridge, N.Y. 1977. ISBN 0-8155-5051-0
  • Andrew Stewart: Skopas in Malibu. The head of Achilles from Tegea and other sculptures by Skopas in the J. Paul Getty Museum J. Paul Getty Museum, Malibu, Calif. 1982. ISBN 0-89236-036-4

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Skopas.