Seznam babilonskih kraljev

Kralj Babilonije
šakkanakki Bābili
šar Bābili
Stilizirana različica Šamaševe zvezde
Zadnji domači kralj
Nabonid
25. maj 556 pr. Kr. – 13. oktober 539 po Kr.
Podatki
Prvi nosilecSumu-abum
Zadnji nosilecNabonid
(zadnji domači kralj)
Šamaš-eriba ali Nidin-Bel
(zadnji domači upornik)
Artaban III.
(zadnji tuji vladar z nazivom)
Artaban IV.
(zadnji partijski kralj Babilonije)
Uveljavitevok. 1894 pr. Kr.
Opustitev539 BC
(zadnji domači kralj)
484 pr. Kr. ali 336/335 pr. Kr.
(last native rebel)
81 po Kr.
(last zadnji tuji vladar z nazivom)
224 po Kr.
(zadnji partijski kralj Babilonije)
ImenujeRazlično:
  • glasovanje babilonske duhovščine ali plemstva
  • deden naziv
  • uzurpacija oz. zasedba Babilona


Antična Mezopotamija
Evfrat – Tigris
Asiriologija
Mesta / imperiji
Sumerija: Uruk – Ur – Eridu
Kiš – Lagaš – Nipur
Akadski imperij: Akad
Babilonija: Babilon – Isin – Sousse
Asirija: Ašur – Ninive
Nuzi – Nimrud
Babilonija – Kaldeja –
Elam – Amoriti
Huriti – Mitani – Kasiti
Kronologija
Sumerski kralji
Asirski kralji
Babilonski kralji
Jezik
Klinopis
Sumerščina – Akadščina
Elamščina – Huritščina
Mitologija
Enuma Eliš
Gilgameš – Marduk

Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij. Eden od najbolj znanih babilonskih vladarjev je bil Hamurabi, avtor slavnega kodeksa pravic in obveznosti, znanega kot Hamurabijev zakonik.

Babilonski seznam kraljev

Babilonski seznam kraljev je zelo specifičen starodavni seznam domnevnih babilonskih kraljev, zapisan na več lokacijah in povezan s svojim predhodnikom, seznamom sumerskih kraljev. Na obeh seznamih so dinastije, ki so vladale istočasno, napačno in brez komentarja zapisane kot zaporedne.

Obstajajo tri različice seznama. Seznam A[1] vsebuje vse kralje od Prve babilonske dinastije do novoasirskega kralja Kandalanuja. Seznam B[2] vsebuje samo prvi dve dinastiji. Seznam C[3] vsebuje prvih sedem kraljev Druge isinske dinastije. Četrto različico je v grškem jeziku napisal Berosus, babilonski pisec iz helenističnega obdobja. Na njegovem seznamu so tudi vsi selevkidski kralji od Aleksandra Velikega do Demetrija II. Nikatorja.[4]

Srednja bronasta doba

Zgodnje amoritske mestne države

Seznam kraljev Larse (39. leto Hamurabijevega vladanja)
Kralj Hamurabi (desno) na steli z njegovim zakonikom
Kralji Larse
Ime Vladal Komentar
Naplanum okoli 1961 – 1940 pr. n. št. Sodobnik Ibi-Suena III. Urskega.
Emisum okoli 1940 – 1912 pr. n. št.
Samium okoli 1912 – 1877 pr. n. št.
Zabaja okoli 1877 – 1868 pr. n. št. Samiumov sin. Prvi kraljevi napis.
Gungunum okoli 1868 – 1841 pr. n. št. Gutski kralj, ki je dosegel neodvisnost od Lipit-Eštarja Isinskega.
Abisare okoli 1841 – 1830 pr. n. št.
Sumuel okoli 1830 – 1801 pr. n. št.
Nur-Adad okoli 1801 – 1785 pr. n. št. Sodobnik Sumu-Ia-Ela Babilonskega.
Sin-Idinam okoli 1785 – 1778 pr. n. št. Sin Nur-Adada.
Sin-Eribam okoli 1778 – 1776 pr. n. št.
Sin-Ikišam okoli 1776 – 1771 pr. n. št. Sin-Eribamov sin, sodobnik Zambije Isinskega.
Sili-Adad okoli 1771 – 1770 pr. n. št.
Varad-Sin okoli 1770 – 1758 pr. n. št. Morda sovladar svojega očeta Kudur-Mabuka.
Rim-Sin I. okoli 1758 – 1699 pr. n. št. Sodobnik Irdaneneja Uruškega. Porazil ga je Varad-Sinov brat Hamurabi.
Hamurabi Babilonski okoli 1699 – 1686 pr. n. št. Uradno babilonski vladar. Hamurabijev zakonik.
Samsu-iluna Babilonski okoli 1686 – 1678 pr. n. št. Uradno babilonski vladar.
Rim-Sin II. okoli 1678 – 1674 pr. n. št. Ubit v uporu proti Babiloncem.

Babilonsko cesarstvo

Prva babilonska (Amoritska) dinastija

Prva babilonska dinastija (okoli 1830–1531 pr. n. št.)
Amoritska dinastija
Ime Vladal Komentar
Sumu-abum okoli 1830 – 1817 pr. n. št. Amoritski poglavar, ustanovitelj neodvisne babilonske države, sodobnik Erišuma I. Asirskega.
Sumu-la-El okoli 1817 – 1781 pr. n. št. Sodobnik Ikunuma Asirskega.
Sabium ali Sabum okoli 1781 – 1767 pr. n. št. Sin Sumu-la-Ela.
Apil-sin okoli 1767 – 1749 pr. n. št. Sabiumov sin.
Sin-Mubalit okoli 1748 – 1729 pr. n. št. Sin Apil-sina.
Hamurabi okoli 1728 – 1686 pr. n. št. Ustanovitelj Babilonskega cesarstva, sodobnik Zimri-Lima Marijskega, Sive-palar-hupaka Elamskega in Šamši-Adada I. Asirskega.
Samsu-iluna okoli 1686 – 1648 pr. n. št. Hamurabijev sin.
Abi-ešuh okoli 1648 – 1620 pr. n. št. Samsu-ilunov sin.
Ami-ditana okoli 1620 – 1583 pr. n. št. Abi-ešuhov sin.
Ami-Saduka okoli 1582 – 1562 pr. n. št. Ami-sadukova Venerina tablica.
Samsu-ditana okoli 1562 – 1531 pr. n. št. Hetitski kralj Mursilis ga je po obleganju Babilona odstavil. Zadnji amoritski kralj.

Zgodnji kasitski vladarji

Ti iranski vladarji niso vladali Babiloniji. Ne seznam so uvrščeni, ker se njihov seznam nadaljuje s kasnejšimi kasitskimi babilonskimi kralji.

Zgodnji kasitski vladarji
Ime Vladal Komentar
Gandaš okoli 1730
Agum I. Znan kot Maḫrû - prvi ali rabi – veliki.
Kaštiljaš I. Po napisu Aguma II. Kakrima sin Aguma I.
Abirataš Sin Kaštiljaša I. Če je bil peti vladar, je bil na tem mestu Uši ali Ušiašumaj.
Urzigurumaš Potomec Abirataša. Alternativno branje imena: Tazigurumaš.
Harbašihu Tell Muḥammed, nivo 3. Alternativno branje imena: Ḫarba-Šipak/Šihu
Šiptaulzi Tell Muḥammed, nivo 3. Alternativno branje imena: Tiptakzi.

Pomorska dinastija (Druga babilonska dinastija)

Dinastija dejansko ni vladala Babiloniji, temveč južnim delom nekdanje Sumerije. Na seznam je uvrščena zato, ker se tradicionalno šteje za Drugo babilonsko dinastijo.

Pomorska dinastija
Ime Vladal Komentar
Ilum-ma-ili višek okoli 1732 pr. n. št. Sodobnik Samsu-ilune in Abi-ešuha.
Iti-ili-nibi
Damki-ilišu Njegovo mestno obzidje je porušil Ami-Ditana.
Iškibal
Šušuši
Gulkišar
Mdišu-en Sodobnik Likud-Šamaša Asirskega.
Pešgaldarameš
Ajadaragalama Nekaj časa morda vladal v Babiloniji.
Akurduana
Melamkurkura
Ea-gamil višek okoli 1460 pr. n. št. Odstavil ga je kasitski kralj Ulam Buriaš.

Pozna bronasta doba

Kasitska dinastija (Tretja babilonska dinastija)

Kasitska dinastija
Ime Vladal Komentar
Agum II. ali Agum-Kakrime okoli 1507 pr. n. št.
Burnaburiaš I. Sporazum s Puzur-Ašurjem III. Asirskim.
Kaštiljaš III.
Ulamburjaš Premagal Prvo pomorsko dinastijo.
Agum III.
Karaindaš Sodobnik faraona Amenofisa III.
Kadašman-Harbe I.
Kurigalzu I. ? – 1375 pr. n. št.
Kadašman-Enlil I. okoli 1374 – 1360 pr. n. št. Sodobnik faraona Amenofisa III. Amarnska pisma.
Burnaburiaš II. okoli 1359 – 1333 pr. n. št. Sodobnik Ehnatona in Ašur-Ubalita I.
Karahardaš okoli 1333 pr. n. št. Vnuk Ašur-Ubalita I.
Nazi-Bugaš ali Šuzigaš okoli 1333 pr. n. št. Odstavi ga Ašur-Ubalit I.
Kurigalzu II. okoli 1332 – 1308 pr. n. št. Sin Burnaburiaša II. V bitki pri Sukakiju se je spopadel z Enlil-Nirarijem Asirskim.
Nazi-Marutaš okoli 1307 – 1282 pr. n. št. Sodobnik Adad-nirarija I. Asirskega.
Kadašman-Turgu okoli 1281 – 1264 pr. n. št. Sodobnik Hatušilija III. Hetitskega.
Kadašman-Enlil II. okoli 1263 – 1255 pr. n. št. Sodobnik Hatušilija III. Hetitskega.
Kudur-Enlil okoli 1254 – 1246 pr. n. št.
Šagarakti-Šurjaš okoli 1245 – 1233 pr. n. št. Sin Kudur-Enlila.
Kaštiljaš IV. okoli 1232 – 1225 pr. n. št. Odstavi ga Tukulti-Ninurta I. Asirski.
Asirski guvernerji
Ime Vladal Komentar
Enlil-nadin-šumi okoli 1224 pr. n. št. Guverner Tukulti-Ninurte I.
Kadašman-Harbe II. okoli 1223 pr. n. št. Guverner Tukulti-Ninurte I.
Adad-šuma-idina okoli 1222 – 1217 pr. n. št. Guverner Tukulti-Ninurte I.
Adad-šuma-usur okoli 1216 – 1187 pr. n. št. Sodobnik Ašur-nirarija III. Asirskega.
Meli-šipak II. okoli 1186 – 1172 pr. n. št.
Marduk-apla-idina I. okoli 1171 – 1159 pr. n. št.
Zababa-šuma-idina okoli 1158 pr. n. št.
Enlil-nadin-ahi okoli 1157 – 1155 pr. n. št. Odstavil ga Šutruk-Nahunte Elamski. Konec Kasitske dinastije.

Železna doba

Četrta babilonska dinastija (Isinska dinastija)

Ime dinastije BALA PA.ŠE je besedna igra izraza išinnu – steblo, pisano kot PA.ŠE, in je edino očitno sklicevanje na mesto Isin.[5] Dinastija je zato znana tudi kot Isinska dinastija ali Isin II.

Isinska dinastija
Ime Vladal Komentar
Marduk-kabit-ahešu okoli 1155 – 1140 pr. n. št. Ustanovitelj prve domorodne mezopotamske dinastije v Babiloniji.
Iti-Marduk-balatu okoli 1140 – 1132 pr. n. št.
Ninurta-nadin-šumi okoli 1132 – 1126 pr. n. št.
Nebukadnezar I. okoli 1126 – 1103 pr. n. št. Sodobnik in tekmec Ašur-reš-išija Asirskega.
Enlil-nadin-apli okoli 1103 – 1100 pr. n. št. Borba s Tiglat-Pileserjem I. Asirskim.
Marduk-nadin-ahe okoli 1100 – 1082 pr. n. št. Borba s Tiglat-Pileserjem I. Asirskim.
Marduk-šapik-zeri okoli 1082 – 1069 pr. n. št. Sprava z Ašur-bel-kalo Asirskim.
Adad-apla-idina okoli 1069 – 1046 pr. n. št. Poročen s hčerko Ašur-bel-kale Asirskega.
Marduk-ahe-eriba okoli 1046 pr. n. št.
Marduk-zer-X okoli 1046 – 1033 pr. n. št.
Nabu-šum-libur okoli 1033 – 1025 pr. n. št. Dinastija se konča z vdorom Aramejcev.

Peta babilonska dinastija

Peta babilonska dinastija je znana tudi kot Druga pomorska dinastija. Dokazi, da je bila kasitska, so zelo šibki.[6]

Peta babilonska dinastija
Ime Vladal Komentar
Simba-šipak okoli 1025 – 1008 pr. n. št. Uzurpator Ea-mukin-zeri ga je odstavil in umoril.
Ea-mukin-zeri okoli 1008 pr. n. št. Uzurpator.
Kaššu-nadin-ahi okoli 1008 – 1004 pr. n. št. Obdobje krize in lakote.

Šesta babilonska dinastija

Šesta babilonska dinastija je znana tudi kot Bit-Bazijska dinastija po pokrajini, iz katere je izviral vladajoči kasitski klan.[7]

Šesta babilonska dinastija
Ime Vladal Komentar
Eluma-šakin-šumi okoli 1004 – 987 pr. n. št. Ustanovitelj dinastije.
Ninurta-kuduri-usur I. okoli 987 – 985 pr. n. št.
Širikti-šukamuna okoli 985 pr. n. št.

Sedma babilonska dinastija (Elamska dinastija)

Sedma babilonska dinastija
Ime Vladal Komentar
Mar-biti-apla-ušur okoli 985 – 979 pr. n. št. Elamski kralj, ki so ga odstavili Aramejci.

Osma babilonska dinastija (Elamska dinastija)

Osma babilonska dinastija
Ime Vladal Komentar
Nabu-mukin-apli okoli 979 – 943 pr. n. št. Domorodna babilonska dinastija.

Deveta babilonska dinastija (Dinastija E)

Kralj Nabu-apla-idina (desno)
Deveta babilonska dinastija
Ime Vladal Komentar
Ninurta-kuduri-usur II. okoli 943 pr. n. št. Nasledil očeta Nabu-mukin-aplija
Mar-biti-ahe-idina okoli 943 – 920 pr. n. št. Sodobnik Ašur-Dana II. Asirskega
Šamaš-mudamik okoli 920 – 900 pr. n. št. Izgubil ozemlje v korist Adad-nirarija II. Asirskega.
Nabu-šuma-ukin I. okoli 900 – 888 pr. n. št. Pridobil ozemlje Adad-nirarija II. Asirskega.
Nabu-apla-idina okoli 888 – 850 pr. n. št.
Marduk-zakir-šumi okoli 855 – 819 pr. n. št. Podrejen Šalmaneserju III. Asirskemu.
Marduk-balasu-ikbi okoli 819 – 813 pr. n. št. Podrejen Šalmaneserju III. Asirskemu.
Baba-aha-idina okoli 855 – 819 pr. n. št. Podrejen Adad-nirariju III. Asirskemu.
Pet kraljev okoli 800 – 790 pr. n. št. Podrejeni Adad-nirariju III.
Ninurta-apla-iks okoli 855 – 819 pr. n. št. Za nekaj časa osvobodil Babilonijo oo asirskega vpliva.
Marduk-bel-zeri okoli 790 – 780 pr. n. št.
Marduk-apla-usur okoli 780 – 769 pr. n. št. Kaldejski uzurpator, podrejen Asiriji.
Eriba-Marduk okoli 769 – 761 pr. n. št. Kaldejski uzurpator, podrejen Asiriji.
Nabu-šuma-iškun okoli 780 – 769 pr. n. št. Kaldejski uzurpator, podrejen Asiriji.

Od tu dalje je Babilonska kronologija zanesljivo znana iz Ptolemajevega seznama kraljev in drugih virov.

Nabu-nasir (Nabonasar) 748 – 734 pr. n. št. Strmoglavil kaldejske uzurpatorje in ponovno vzpostavil babilonsko oblast. Podjarmil da ga Tiglat-Pileser III. Asirski.
Nabu-nadin-zeri 734 – 732 pr. n. št.
Nabu-suma-ukin II. 732 pr. n. št. Vladal samo en mesec in dva dni.
Nabu-mukin-zeri 732 – 729 pr. n. št.

Deseta babilonska dinastija (Asirci in Kaldejci)

Kralj Marduk-apla-iddina II. (levo) sklepa sporauzum z vazalnim vladarjem
Deseta babilonska dinastija
Ime Vladal Komentar
Tiglat-Pileser III. 729 – 727 pr. n. št. Asirski kralj
Šalmaneser V. 727 – 722 pr. n. št. Asirski kralj.
Marduk-apla-iddina II. 722 - 710 pr. n. št. Kaldejski kralj, svetopisemski Merodah-Baladan.
Šarrukin II.
(Sargon II.)		 710 – 705 pr. n. št. Asirski kralj
Sin-ahhe-eriba
(Sanherib)		 705 – 703 pr. n. št. Asirski kralj.
Marduk-zakir-šumi II. 703 pr. n. št. Asirski vazal.
Marduk-apla-iddina II. 703 pr. n. št. Kaldejski kralj, ki je po uporu spet zasedel babilonski prestol.
Bel-ibni 703 – 700 pr. n. št. Asirski vazal.
Ašur-nadin-šumi 700 – 694 pr. n. št. Asirski kralj, Sanheribov sin.
Nergal-ušezib 694 – 693 pr. n. št. Babilonski plemič.
Mušezib-Marduk 693 – 689 pr. n. št. Kaldejski vladar.
Nergal-ušezib 694 – 693 pr. n. št. Kaldejski vladar, Ašur-nadin-šumijev morilec.

Sanherib Asirski let 689 pr. n. št. opustoši Babilon. Mesto obnovi Asarhadon Asirski v 670. letih pr. n. št.

Sin-ahhe-eriba
(Sanherib)		 689 – 681 pr. n. št. Asirski kralj, ki je opustošil Babilon.
Ašur-ahha-iddina
(Asarhadon)		 681 – 669 pr. n. št. Asirski kralj, ki je obnovil Babilon.
Šamaš-šum-ukin 668 – 648 pr. n. št. Asirski kralj, Asarhadonov sin, ki se je uprl svojemu bratu Asurbanipalu in bil usmrčen.
Kandalanu 648 – 627 pr. n. št. Asurbanipalov guverner, morda celo sam Asurbanipal. Od leta 631-627 pr. n. št. Ašur-etil-ilanijev guverner.
Sin-šumu-lišir 626 pr. n. št. Asirski kralj, ki je vladal v Babilonu, druge dele Babilonije pa je izgubil.
Sin-šar-iškun okoli 626 – 620 pr. n. št. Asirski kralj, ki je v 620. letih pr. n. št. izgubil oblast v Babiloniji.

Enajsta babilonska dinastija (Novobabilonska ali Kaldejska)

Nebukadnezar II. Babilonski (vladal 605 – 562 pr. n. št.)
Enajsta babilonska dinastija
Ime Vladal Komentar
Nabopolasar 626 – 605 pr. n. št. Prevzel oblast v Babiloniji od Sinšariškuna Asirskega in leta 612 pr. n. št. izgnal Asirce iz Bbailonije. Sklenil zavezništvo s Kjaksarjem Medijskim in uničil Asirski imperij.Asirskega.
Nebukadnezar II. 605 – 562 pr. n. št. Kaldejski kralj. Porazil Egipčane in Asirce pri Karkemišu. Povezan z Danijelom iz Biblije.
Amel-Marduk 562 – 560 pr. n. št. Osvobodil Joahina Judejskega po 37 letih ujetništva.
Nergal-šar-usur 560 – 556 pr. n. št. Zet Nebukadnezarja II. Umoril Amel-Marduka.
Labaši-Marduk 556 pr. n. št. Sin Neriglisarja. Po ugotovitvi, da ni primeren za kralja, umorjen.
Nabonid 556 – 539 pr. n. št. Zadnji mezopotamski kralj Babilonije, po poreklu iz Harrana v Siriji. Oblast je pogosto prepustil sinu in sovladarju Belšazarju.
Belšazar 556 – 539 pr. n. št. Nabonidov sin in sovladar.

Ahemenidska Babilonija

Leta 539 pr. n. št. je Babilonijo osvojil perzijski kralj Kir Veliki. Njegov sin je bil kasneje uradno kronan za babilonskega kralja. Na seznamu so grška imena ahemenidskih perzijskih kraljev.

Ahemenidska dinastija
Ime Vladal Komentar
Kir II. Veliki 539 – 530 pr. n. št. Osvojil Babilonijo in jo vključil v Perzijsko cesarstvo.
Kambiz II. 530 – 522 pr. n. št. Sin Kira Velikega.
Bardija 522 pr. n. št. Sin Kira Velikega ali morda uzurpator Gaumata. Vladal samo sedem mesecev.
Darej I. Veliki 521 – 486 pr. n. št. Zet Kira Velikega in sin Histaspa.
Kserks I. Veliki 485 – 465 pr. n. št. Sin Dareja Velikega in vnuk Kira Velikega. Morda Ahasuer, omenjen v Esterini knjigi.
Artakserks I. 465 – 424 pr. n. št. Sin Kserksa Velikega. Omenjen v Ezrovi in Nehemijevi knjigi.
Kserks II. 424 pr. n. št. Sin Artakserksa I. Vladal samo 45 dni.
Sogdijan 424 – 423 pr. n. št. Nezakonski polbrat in rival Kserksa II.
Darej II. 423 – 405 pr. n. št. Nezakonski polbrat in rival Kserksa II.
Artakserks II. 404 – 359 pr. n. št. Sin Dareja II. Omenja ga Ksenofont.
Artakserks III. 358 – 338 pr. n. št. Sin Artakserksa II.
Artakserks IV. 338 – 336 pr. n. št. Sin Artakserksa III.
Darej III. 336 – 330 pr. n. št. Vnuk Dareja II.

Makedonska Babilonija

Makedonska dinastija
Ime Vladal Komentar
Aleksander III. Veliki 330 – 323 pr. n. št.
Filip III. Arhidej 323 - 317 pr. n. št.
Aleksander IV. 317 – 309 pr. n. št.

Selevkidska Babilonija

Selevkidska dinastija
Ime Vladal Komentar
Selevk I. Nikator satrap: 311 – 305 pr. n. št.
kralj: 305 – 281 pr. n. št.
Antioh I. Soter sovladar: od 291 pr. n. št.
kralj: 281 – 261 pr. n. št.
Antioh II. Teos 261 – 246 pr. n. št.
Selevk II. Kalinik 246 – 225 pr. n. št.
Selevk II. Soter 225 – 223 pr. n. št.
Antioh III. Veliki 223 – 187 pr. n. št.
Selevk IV. Filopator 187 – 175 pr. n. št.
Antioh IV. Epifan 175 – 164 pr. n. št.
Antioh V. Eupator 164 – 162 pr. n. št.
Demetrij I. Soter 161 – 150 pr. n. št.
Aleksander III. Balas 150 – 145 pr. n. št.
Demetrij II. Nikator prvič 145 – 141 pr. n. št.
Antioh VI. Dioniz z Demetrijem II.: 145 – 142 pr. n. št.

Sklici

  1. ↑ (Britanski muzej) BM 33332.
  2. ↑ BM 38122.
  3. ↑ Arno Poebel (1955): Second Dynasty of Isin According to a New King-List Tablet, Assyriological Studies, University of Chicago Press (15).
  4. ↑ Bruno Meissner (1990): Reallexikon der Assyriologie, 6, Berlin: Walter de Gruyter, str. 90, ISBN 3-11-010051-7.
  5. ↑ J.A. Brinkman (1999), Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Ia – Kizzuwatna. 5, Walter De Gruyter, str. 183–184.
  6. ↑ Bruno Meissner (1999): Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Meek - Mythologie, Walter De Gruyter, str. 8.
  7. ↑ J.A. Brinkman (1982): Babylonia, c. 1000 – 748 B.C. v John Boardman; I. E. S. Edwards; N. G. L. Hammond; E. Sollberger: The Cambridge Ancient History (Volume 3, Part 1), Cambridge University Press, str. 296–297.