Knez Semik (v prvih zapisih kot Cemicas, v sodobnem slovenskem poimenovanju razen kot Semik včasih imenovan tudi kot Semika), karantanski knez.
Kot naslednik Pribislava je drugi v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 796 in 828,[1][2] o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. Zato tega vladarja iz začetka 9. stoletja ne moremo povezovati s tedanjimi dogodki in drugimi osebnostmi. Na splošno so knezi Pribislav, Semik, Stojmir in Etgar vladali v času, ko so bili v tej deželi mejni grofje Goteram, Werinhar, Albrik, Gotafrid in Gerold.[1] Mejni grof Goteram je morda uradoval že od leta 796, zanesljivo šele od leta 799, njegovo uradovanje pa se je zaključilo že pred letom 805.[1] Ker se njegovo uradovanje gotovo vsaj delno prekriva z vladavino Pribislava, lahko vladavino Semika postavimo približno v prvo desetletje 9. stoletja. Ime Semik je okrajšava oziroma različica imena Semislav, ki izvira iz slovanskega korena *sěmь v pomenu družina, osebnost.[3]
Glej tudi
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- ↑ Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
- ↑ Makarovič Gorazd (2001). Pričevanja imen o Alpskih Slovankah. Etnolog, letnik 2001, številka 11. Str. 34.
Viri
- Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
- Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
- Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
Zunanji viri
