Z osvojitvijo evropskega naslova po tedanjih pravilih ni več smela nastopati na lepotnih tekmovanjih, si je pa z njim odprla pot k manekenskemu delu v tujini, predvsem v Franciji in Grčiji.[2] Bila je ekskluzivni fotomodel podjetja Gorenje.[6] Kot miss Evrope je nastopala v njihovih tiskanih oglasih.[7]
Bila je na naslovnici prve številke revije Jana, ki je izšla 29. decembra 1971. Na njej je nosila krzno iz polarne lisice.[8] Leta 1970 je predstavila prvi push up nedrček znamke Lisca.[9]
Kasneje je delala v oglaševanju, v podjetju Ara s kolegico z lepotnih tekmovanj.[2][10]
Lepotna tekmovanja
Miss Slovenije
Bila je prodajalka (uslužbenka) pri ljubljanskem konfekcijskem podjetju Obrtnik. Hodila je s propagandistom pri nekem ljubljanskem podjetju in živela v Savskem naselju.[11][3][4] Želela si je postati priložnostna manekenka. Vabilo na Miss Slovenije je dobila, ko so bile opažene njene fotografije, ki jih je posnel Stane Jerko, fotograf revije Maneken.[12] Na tekmovanju Miss Slovenije 1967 je postala 1. spremljevalka.[13] Na Miss Jugoslavije 1967 je postala 2. spremljevalka.[11] Po udeležbi na tem tekmovanju je imela veliko dela z modnimi revijami. Predstavljala je obleke svojega in drugih podjetij. Vse skupaj je bilo bolj interne narave.[14][3]
Miss Universe Slovenije
Zmagala je na Miss Universe Slovenije 1968.[3] Bila je prva spremljevalka na Miss Universe Jugoslavije 1968, kar ji je prineslo uvrstitev na tekmovanje Miss Evrope 1969.[4][2] Udeležba na tem tekmovanju ji je tudi omogočila, da je postala prava manekenka.[14]
Miss Evrope 1969
Naslov miss Evrope 1969 je osvojila v Rabatu, prestolnici Maroka.[15] Tekmovalke so se morale naličiti same, vprašanja so jim zastavljali za odrom. Tekmovanje ni bilo televizijsko šov.[10] Preproge, ki jih je dobila za nagrado, je hitro prodala v treh mesecih bivanja v Franciji. V spomin so ji ostali pokal, srebrni krožnik, spominki in fotografije. V Gorenju, njenem takratnem sponzorju, so ji podarili pralni stroj, ki ga je dala materi.[2][16]
Sprejem po zmagi
Iz Rabata se je vrnila v Beograd. Ponjo je Gorenje poslalo posebno letalo, da jo je pripeljalo na slovenjegraško letališče. V šali so jo »ugrabili« novinarji celjskega Novega tednika in jo z drugim letalom odpeljali v Celje, kar je bila ideja Janeza Severja, ki se mu je ponesrečila kraja neveste ob prazniku Piva in cvetja. V roke so ji dali kunca. Ponudili so ji kruh, sol in medico. Potem je obiskala Velenje iz Šaleka s kočijo, v spremstvu fantov v Stopovih suknjičih, Eda Hrauskyja (odgovornega urednika revije Stop) in svojega zaročenca. Pred Sodobno opremo so jo »zašrangali«. Pri vhodu v tovarno jo je pozdravil Ivan Atelšek, generalni direktor Gorenja.[6][17][16] Na sejmu bele tehnike v Beogradu je bila gostja Gorenjevega razstavnega prostora.[6]
Manekenstvo
Po zmagi na Miss Evrope je bila dve leti v Beogradu kot pogodbena manekenka.[2] Ker je bila uslužbenka pri konfekcijskem podjetju Obrtnik, je kot »lepotica Evrope in novoletno presenečenje« v novomeški Novi modi konec decembra 1969 prodajala obleke, pomerjala modele in se pogovarjala s kupci.[18][19][4] Leta 1970 je delala pri modni konfekciji Krim (preoblikovan Obrtnik) v Ljubljani, bila je model za njihova oblačila. Zaradi sprememb v podjetju je bila pri njih uradno zaposlena, čeprav je bila kot model vedno odsotna.[14]
Nastopila je na modnih revijah podjetja Jutranjka[20] in »Čateška noč«.[21][22] Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih je v bila v tiskanih oglasih podjetja Lisca model za kopalke[23] in spodnje perilo.[24][25][26][27][28][29] Predstavila je tudi izdelke podjetja Rašica.[30]
Zajčeva je doživela razcvet oglaševanja in s tem posledično manekenskega poklica v sedemdesetih letih v Sloveniji. Za slovenske manekenke je skrbel Center za sodobno oblačenje in opremo v Ljubljani. Slovenske manekenke so bile podcenjene in po mnenju Zajčeve plačane slabše od zagrebških in beograjskih. Modeli, ki so bili dobri, so se selili v tiste kraje za boljšim zaslužkom, tako kot pevci. Zajčeva je delala na revijah v Jugoslaviji, Franciji, Španiji, Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi. V Parizu so jo naučili pravilnega ličenja, vendar je tam veliko več delala. Kopalk na revijah ni rada nosila.[14]
Visoka je 172 centimetrov. Bila je manekenka rjavih las in polnejše postave. Raje je delala na modnih brveh, kot fotografiranjih, ker si na fotografijah ni bila všeč. Manekenstvo je opustila v začetku osemdesetih.[10][15]
↑Kako so izbrali Miss jugoslavije, str. 39-41, Vetrovec, J. (10. oktober 1967), Tovariš, letnik 23, številka 40, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
↑ 16,016,1Od miss Slovenije do hmeljarske princese, str. 27, Krašovec, Jure (5. april 2001), Novi tednik NT in RC, letnik 55, številka 14, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
↑»JUTRANJKINA« pomlad in poletje 1970, str. 1 in 20, Dolenjski list, 23. oktober 1969, letnik 20, številka 43, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
↑Lepotica Evrope je ribniške krvi, str. 16, Primc, Jože (22. maj 1969), Dolenjski list, letnik 20, številka 21, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
↑Bivša lepotica Evrope med rojaki, str. 16-17, Primc, J. (1. april 1971), Dolenjski list, letnik 22, številka 13, Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
Zunanje povezave
YouTube Pristanek Saše Zajc na slovenjegraškem letališču po osvojitvi naslova miss Evrope 1969.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Saša Zajc
