Znan je postal po svojem delu Evropa, rimska pot,[1] objavljenem leta 1992, ter po svojih esejih o krščanskireligiji. Njegove trenutne raziskave se osredotočajo na dolgo zgodovino idej in primerjavo med krščanstvom, judovstvom in islamom. Je član Francoskega inštituta.
Biografija
Mladost in izobrazba
Rémi Brague je izgubil očeta pri enem letu. Ubit je bil med vojna v Indokini.[2]
Leta 1967 je bil študent na École Normale Supérieure, leta 1971 pa je napravil agregacijo iz filozofije. Leta 1976 je zagovarjal svojo doktorsko disertacijo pod mentorstvom Pierrea Aubenqua. Leta 1986 je zagovarjal državno disertacijo[3] pod mentorstvom istega profesorja.
Aprila 2011 je razpravljal z antropologom religij Malekom Chebelom na konferenci, ki jo je organiziral Institut d'études politiques o zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.[4]
V letu 2014 je bil nosilec katedre Étienne Gilson.
Članstvo v akademijah
Leta 2009 je Rémi Brague postal član Francoske katoliške akademije[5].
Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, Akademije moralnih in političnih znanosti, izvoljen 7. decembra 2009 na sedež Jean-Marieja Zemba.[6], ter dopisni član Akademije znanosti v Göttingenu[7]
Danes je član svetovnega sveta inštituta Thomasa Morea.
Dela
Njegovo raziskovalno področje je zelo široko: čeprav je uradno specialist za srednjeveško judovsko in arabsko filozofijo, je najprej poučeval grško filozofijo; sprva Platona, nato Aristotela[8]. Njegova teza tretjega cikla je obravnavala Platonovega Menona (objavljena pod naslovom Le Remnant). Državna doktorska disertacija pa je študija o pojmu sveta pri Aristotelu. Kasneje se je njegovo raziskovanje usmerilo na arabski, judovski in latinski srednji vek. Objavil je dela o svetem Bernardu, Raziju in Maimonidu . Rémi Brague je tudi komentator del Heideggerja in specialist za Lea Straussa[9].
Knjiga, s katero je presegel okvir kabinetne filozofije, je Evropa, rimska pot[10]. Prevedena je v več jezikov. Njegovo trenutno delo se razvija po analogiji s triptihom. Najprej obravnava pojem sveta (La Sagesse du monde)[11], nato zgodovinsko predstavitev Božje postave (la Loi de Dieu) in naposled načine (Le Règne de l'homme), kako se je človek poskušal emancipirati od narave in Boga.
V zadnjem času je izdal še knjigo Vsakomur po svojih potrebah, Mala razprava o božji ekonomiji[12]. Sodeloval je v zborniku: Rešiti?[13].
↑Institution qui fait suite à l'ancien Cercle des intellectuels catholiques.
↑ 6,06,16,26,36,46,56,6»Rémi BRAGUE«. Rémi BRAGUE (v Francoščini). Académie des Sciences morales et politiques. 7. december 2009. Pridobljeno 19. julija 2024.
