Elektronski sistemi: Tabla za prikazovanje taktičnega položaja, Sistem za nadzor ognja protiladijskih izstrelkov, Zračna obramba, Sistem za nadzor ognja v misiji in Sistem za nadzor ognja torpedov
Motivacija za razvoj razreda Sarič je zavedanje Sovjetske vojne mornarice konec 1960-ih let, da imajo mornariški topovi še vedno pomembno vlogo v pomorskem bojevanju, zlasti pri amfibijskodesantnih operacijah, vendar so se obstoječe artilerijske križarke projektov 30-bis, 56, 68-K in 68-bis pričele približevati koncu življenjske dobe.[1] Leta 1971 je Severni projektno-konstruktorski biro dobil nalogo konstruirati razred rušilcev, ki bi lahko podpiral amfibijskodesantne operacije. Glavni konstruktor je postal K. Maslennikov. Gredelj prve ladje, Sovremeni, je bil položen leta 1976 in v uporabo je bila predana leta 1980.
Nastojčivi leta 2005 v BaltikuGremjašči (prej Vedušči) med plovbo 1. junija 1993Stojki
Ladje poganjajo parne turbine, kar jih dela edini razred tretje generacije vojnih ladij po drugi svetovni vojni s takšnim pogonom. Izbran je bil zaradi tveganja, da plinske turbine ne bi mogle biti proizvedene v zadostnem številu. Več ladij v razredu je imelo s pogonom tako hude težave, da so morale biti upokojene.[2]
Glavna oborožitev razreda sta dva dvojna 130 mm topova AK-130-MR-184 in osem protiladijskih raketP-270 Moskit.[3] Ladje imajo tudi 48 izstrelkov za zračno obrambo srednjega dosega 9K37 Buk (rusko bukev) in štiri 533 mm torpedne cevi. Izstrelke Moskit je razvilo podjetje Raduga (rusko mavrica). Nameščeni so v izstrelitvenih celicah pod kotom približno 15° in imajo ob izstrelitvi 4000 kg. Imajo doseg 10–120 km, letijo nekaj metrov nad morsko gladino (sea skimming) s hitrostjo 2,5 Mach in dostavijo 300 kg visokoeksplozivno ali jedrsko (200 kt) bojno glavo.
Razred ima 48 izstrelkov Buk za zračno obrambo srednjega dosega. Za sledenje tarčam sistem uporablja ladijski tridimenzionalni radar s krožnim skeniranjem. Naenkrat so lahko vodeni do trije izstrelki. Izstrelki imajo doseg do 30 km proti tarčam s hitrostjo do 830 m/s.
Ladijski topovi lahko delujejo v popolnoma samodejnem načinu pod vodenjem radarskega nadzornega sistema in pod avtonomnim nadzorom s pomočjo sistema za optično opazovanje Kondenzator v kupoli. En top lahko izstreli 30–40 krogel na minuto, kar je primerljivo s francoskim 100 mm mornariškim topom Creusot-Loire in italijanskim 127 mm OTO Melara topom in je hitrejše od ameriškega mornariškega topa Mark 45. Štirje ladijski topovi lahko v eni minuti izstrelijo 6 t topovskih krogel, kar dela ladje razreda najmočnejše artilerijske ladje na svetu po upokojitvi ameriških bojnih ladij razreda Iowa leta 1992.
Razred ima napreden sistem za elektronsko bojevanje. Bojni sistemi lahko uporabljajo podatke za določitev ciljev od aktivnih in pasivnih senzorjev na krovu, od drugih ladij v floti, letal za opazovanje ali preko podatkovne povezave od ladijskega helikopterja. Radar MR-760 lahko odkrije lovska letala na razdalji do 230 km, izstrelke pa do 50 km in lahko sledi do 40 tarčam naenkrat. 3D radar za nadzor ognja izstrelkov Buk MR-90 ima zelo veliko pripravo za zagotovitev učinkovite obrambe proti napadom zasičenja.
Helikopter Ka-27 se lahko od ladje oddalji do 200 km in lahko leti v vremenskih pogojih do stanja morja 5.
Obstajajo tri različice razreda Sarič – izvirni Projekt 856 z izstrelki Moskit različice 3M80, izboljšani Projekt 956A z različico izstrelka Moskit 3M80M z daljšim dosegom in Projekt 956EM, razvit za Kitajsko vojno mornarico.
Za razred je značilna redka kombinacija praktične uporabnosti in tehnične estetike konstrukcije.[4]
Bespokojni je bil po upokojitvi v letih 2016–2018 preurejen v muzejsko ladjo in je zasidran v Kronstadtu na otoku Kotlin pri Sankt Peterburgu.[5] Leta 2021 je prišel v javnost podatek, da je v času predelave Bespokojnega v ladjedelnici Jantar v Kaliningradu njegov bivši poveljujoči častnik ukradel bronasta propelerja v teži 26 t z namenom prodaje, in ju nadomestil s cenejšima.[6]
_is_currently_underway_participating_in_Baltic_Operations_(BALTOPS)_2005.jpg)
