Rovtarska narečna skupina

Zemljevid slovenskih narečij
  Rovtarska narečna skupina

Rovtarska narečna skupina (tudi rovtarščina)[1] je skupina sorodnih narečij slovenščine. Rovtarska narečja se govorijo v hribovitem predelu zahodne osrednje Slovenije na meji med Slovenskim Primorjem, Gorenjsko in Notranjsko, znotraj trikotnika med Tolminom, Škofjo Loko in Vrhniko.[2]

Fonološke in morfološke značilnosti

Med značilnosti rovtarščine spada krajšanje dolgih dvoglasnikov ie in uo, akanje ter razvoj g v ɣ.[3]

Govorici se lahko prisluhne v televizijski izobraževalno-dokumentarni seriji o slovenskih narečjih[4].

Posamezna narečja in podnarečja

  • tolminsko narečje (tolminščina[5])
    • baško podnarečje (baški govor)
  • cerkljansko narečje (cerkljanščina[6])
  • poljansko narečje (poljanščina[7])
  • škofjeloško narečje (škofjeloščina[8])
  • črnovrško narečje (črnovrščina[9])
  • horjulsko narečje (horjulščina[10])

Sklici

  1. ↑ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, str. 171.
  2. ↑ »Karta slovenskih narečij z večjimi naselji« (PDF). Fran.si. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 8. junija 2020.
  3. ↑ Toporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 259–260.
  4. ↑ MTK, MMC / DC / DL /, Rovtarska narečna skupina, pridobljeno 24. junija 2024
  5. ↑ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, str. 39.
  6. ↑ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, str. 28.
  7. ↑ Rigler, Jakob. 2001. Zbrani spisi: Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana: Založba ZRC, str. 490, fn. 14.
  8. ↑ Benedik, Francka. 1991. "Redukcija v škofjeloškem narečju." Jezikoslovni zapiski 1: 141–146, str. 141.
  9. ↑ Rigler, Jakob. 2001. Zbrani spisi: Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ljubljana: Založba ZRC, str. 210.
  10. ↑ Logar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, str. 165.