18. maja 2007 je doktoriral na FMF z disertacijo Večdelčni pojavi pri resonančnem tuneliranju elektronov skozi nanostrukture (Many-particle effects in resonant tunneling of electrons through nanostructures) pod mentorstvom Janeza Bonče in komentorstvom Igorja Muševiča.[2] Za to svoje doktorsko delo je leta 2008 prejel zlati znak Jožefa Stefana IJS. Leta 2008 se je podoktorsko izpopolnjeval na Univerzi v Göttingenu in bil na tej univerzi asistent pri predmetu Uvod v programiranje v naravoslovju (Introduction to programming in natural science). Od leta 2009 živi in dela v Ljubljani.
Razvil je programski paket »NRG Ljubljana« za reševanje problema kvantnih nečistoč s pomočjo tehnike numerične renormalizacijske grupe. Temelje renormalizacijske grupe za potrebe statistične teorije polja sta razvila Wilson leta 1971 in 1975, ter Kadanoff leta 1966. Wilson je za ta dosežek leta 1982 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
V slovenščino je prevedel prva dva dela učbenika fizike Landaua in LifšicaTečaj teoretične fizike Landaua in Lifšica (Курс теоретической физики Ландау и Лифшица) – Mehanika (Механика) in Klasična teorija polja (Классическая теория поля).[4] Učbenik sta že proti koncu 1920-ih zasnovala Landau in Bronštejn na leningrajskem Fiztehu.
Osolin, Žiga; Žitko, Rok (2013), »Padé approximant approach for obtaining finite-temperature spectral functions of quantum impurity models using the numerical renormalization group technique«, Phys. Rev. B, Ameriško fizikalno društvo, 87: 245135-1–18, COBISS26839847, doi:10.1103/PhysRevB.87.245135, ISSN1095-3795