Ribavirin

Ribavirin
Klinični podatki
Blagovne znamkeCopegus, Rebetol, Virazole
Sinonimi1-(β-D-ribofuranozil)-1H-1,2,4-triazol-3-karnoksamid
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa605018
Nosečnostna
kategorija
  • AU: X (High risk)
  • ZDA: X (kontraindikacije)
Način uporabeperoralno, z inhalacijo
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • AU: S4 (le na recept)
  • CA: samo na recept
  • UK: Rp (Le na recept)
  • ZDA: samo na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost64 %[1]
Vezava na beljakovine0 %[1]
Presnovajetrna in znotrajcelična[1]
Razpolovni čas298 h (večkratno odmerjanje); 43,6 h (enkratni odmerek)[1]
Izločanjes sečem (61 %), blatom (12 %)[1]
Identifikatorji
  • 1-[(2R,3R,4S,5R)-3,4-dihidroksi-5-(hidroksimetil)oksolan-2-il]-1H-1,2,4-triazol-3-karboksamid
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEMBL
NIAID ChemDB
PDB ligand
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.164.587 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC8H12N4O5
Mol. masa244.206
3D model (JSmol)
  • OC[C@@H](O1)[C@@H](O)[C@@H](O)[C@@H]1N2N=C(C(N)=O)N=C2
  • InChI=1S/C8H12N4O5/c9-6(16)7-10-2-12(11-7)8-5(15)4(14)3(1-13)17-8/h2-5,8,13-15H,1H2,(H2,9,16)/t3-,4-,5-,8-/m1/s1
  • Key:IWUCXVSUMQZMFG-AFCXAGJDSA-N

Ribavirín je sintetični nukleozid, podoben gvanozinu, ki deluje kot širokospektralni virustatik.[2] Uporablja se za zdravljenje različnih virusnih okužb, na primer kroničnega hepatitisa C (v kombinaciji z drugimi učinkovinami), hudega akutnega respiratornega sindroma (sars),[3] virusnih hemoragičnih mrzlic,[4] gripe in okužb z respiratornim sincicijskim virusom.[2]

Uporaba

Ribavirin se uporablja primarno za zdravljenje hepatitisa C in kot zdravilo sirota za zdravljenje virusnih hemoragičnih mrzlic.[4]

Pri zdravljenju kroničnega hepatitisa C se uporablja peroralno v kombinaciji z drugimi protivirusnimi zdravili, na primer s pegiliranim interferonom alfa.[5][6][7][8] Novejše kombinacije za zdravljenje hepatitisa C so na primer ribavirin + pegilirani interferon alfa + sofosbuvir, ribavirin + sofosbuvir, ribavirin + pegilirani interferon alfa + simeprevir.[9] Monoterapija z ribavirinom se pri okužbi z virusom hepatitisa C ne uporablja.[10] Pri številnih hemoragičnih mrzlicah, vključno z vročico Lassa, krimsko-kongoško hemoragično mrzlico in venezuelsko hemoragično mrzlico, in pri okužbah s hantavirusi je ribavirin v intravenski obliki edino poznano zdravilo, čeprav so tudi pri ribavirinu podatki o učinkovitosti skromni in zdravilo morda pomaga le v zgodnjih stadijih bolezni.[11][12][13][14]

Ribavirin v obliki aerosola so v preteklosti uporabljali za zdravljenje bolezni pri otrocih, ki jih povzroča okužba z respiratornim sincicijskim virusom, čeprav so dokazi o učinkovitosti šibki.[15] V kombinaciji s ketaminom, midazolamom in amantadinom so ga uporabljali tudi pri zdravljenju stekline.[16]

Mehanizem delovanja

Ribavirin je sintetični nukleozidni analog, ki je pokazal aktivnost proti nekaterim RNK- in DNK-virusom in vitro. Mehanizem delovanja ni pojasnjen.[10] Kužnost virusa hepatitisa C zmanjšuje v odvisnosti od odmerka. Predlaganih je več mehanizmov, ki naj bi doprinesli k njegovi učinkovitosti, med drugim zaviranje RNK-polimeraze, povzročanja mutacij v virusni RNK, vpliv na telesu lastne citokine ...[17]

Odmerjanje

Pri zdravljenju hepatitusa C se odmerek ribavirina določi glede na telesno maso:[10]

Telesna masa odmerek
< 65 kg 800 mg
65–80 kg 1000 mg
81–105 kg 1200 mg
> 105 kg 1400 mg

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »PRODUCT INFORMATION REBETOL® (RIBAVIRIN) CAPSULES« (PDF). TGA eBusiness Services. Merck Sharp & Dohme (Australia) Pty Limited. 29. april 2013. Pridobljeno 23. februarja 2014.
  2. ↑ 2,0 2,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5537005/ribavirin?query=ribavirin, SLovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 4. 2014.
  3. ↑ http://www.webmd.com/drugs/mono-1279-RIBAVIRIN+TABLET+-+ORAL.aspx?drugid=21961&drugname=ribavirin+Oral, vpogled: 18. 4. 2014.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Rebetol, Ribasphere (ribavirin) dosing, indications, interactions, adverse effects, and more«. Medscape Reference. WebMD. Pridobljeno 23. februarja 2014.
  5. ↑ Paeshuyse, J; Dallmeier, K; Neyts, J (december 2011). »Ribavirin for the treatment of chronic hepatitis C virus infection: a review of the proposed mechanisms of action«. Current Opinion in Virology. 1 (6): 590–8. doi:10.1086/657315. PMID 22440916.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ Flori, N; Funakoshi, N; Duny, Y; Valats, JC; Bismuth, M; Christophorou, D; Daurès, JP; Blanc, P (Marec 2013). »Pegylated interferon-α2a and ribavirin versus pegylated interferon-α2b and ribavirin in chronic hepatitis C : a meta-analysis«. Drugs. 73 (3): 263–277. doi:10.1007/s40265-013-0027-1. PMID 23436591.
  7. ↑ Druyts, E; Thorlund, K; Wu, P; Kanters, S; Yaya, S; Cooper, CL; Mills, EJ (april 2013). »Efficacy and safety of pegylated interferon alfa-2a or alfa-2b plus ribavirin for the treatment of chronic hepatitis C in children and adolescents: a systematic review and meta-analysis«. Clinical Infectious Diseases. 56 (7): 961–7. doi:10.1093/cid/cis1031. PMID 23243171.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Zeuzem, S; Poordad, F (Julij 2010). »Pegylated-interferon plus ribavirin therapy in the treatment of CHC: individualization of treatment duration according to on-treatment virologic response«. Current Medical Research and Opinion. 26 (7): 1733–1743. doi:10.1185/03007995.2010.487038. PMID 20482242.
  9. ↑ http://files.easl.eu/easl-recommendations-on-treatment-of-hepatitis-c-summary/index.html#p=2 Arhivirano 2014-04-19 na Wayback Machine., vpogled: 18. 4. 2014.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Povzetek glavnih značilnosti zdravila Ribavirin Teva, http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Product_Information/human/001018/WC500056547.pdf Arhivirano 2014-04-19 na Wayback Machine., vpogled: 18. 4. 2014.
  11. ↑ Steckbriefe seltener und importierter Infektionskrankheiten [Characteristics of rare and imported infectious diseases] (PDF). Berlin: Robert Koch Institute. 2006. ISBN 3-89606-095-3. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. septembra 2011. Pridobljeno 18. aprila 2014.
  12. ↑ Ascioglu, S; Leblebicioglu, H; Vahaboglu, H; Chan, KA (Junij 2011). »Ribavirin for patients with Crimean-Congo haemorrhagic fever: a systematic review and meta-analysis« (PDF). The Journal of Antimicrobial Chemotherapy. 66 (6): 1215–1222. doi:10.1093/jac/dkr136. PMID 21482564.
  13. ↑ Bausch, DG; Hadi, CM; Khan, SH; Lertora, JJ (15. december 2010). »Review of the literature and proposed guidelines for the use of oral ribavirin as postexposure prophylaxis for Lassa fever« (PDF). Clinical Infectious Diseases. 51 (12): 1435–1441. doi:10.1086/657315. PMID 21058912.
  14. ↑ Soares-Weiser, K; Thomas, S; Thomson, G; Garner, P (13. julij 2010). »Ribavirin for Crimean-Congo hemorrhagic fever: systematic review and meta-analysis«. BMC Infectious Diseases. 10: 207. doi:10.1186/1471-2334-10-207. PMC 2912908. PMID 20626907.
  15. ↑ Ventre, K; Randolph, AG (24. januar 2007). »Ribavirin for respiratory syncytial virus infection of the lower respiratory tract in infants and young children« (PDF). The Cochrane Database of Systematic Reviews (1): CD000181. doi:10.1002/14651858.CD000181.pub3. PMID 17253446. Pridobljeno 15. aprila 2014.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  16. ↑ Hemachudha, T; Ugolini, G; Wacharapluesadee, S; Sungkarat, W; Shuangshoti, S; Laothamatas, J (Maj 2013). »Human rabies: neuropathogenesis, diagnosis, and management«. Lancet Neurology. 12 (5): 498–513. doi:10.1016/S1474-4422(13)70038-3. PMID 23602163.
  17. ↑ http://www.uptodate.com/contents/mechanism-of-action-and-efficacy-of-ribavirin-for-the-treatment-of-chronic-hepatitis-c-virus-infection Arhivirano 2014-04-19 na Wayback Machine., vpogled: 18. 4. 2014.