Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo. To se zgodi, ko je frekvenca vzbujanja blizu lastni frekvenci vzbujanega sistema.

Amplitudo dušenega nihala opišemo z enačbo:

${\displaystyle f(\omega )={\frac {1}{\sqrt {(1-\xi ^{2})^{2}+\left({\frac {2\beta }{\omega _{0}}}\right)^{2}\xi ^{2}}}},}$

kjer je ξ razmerje med krožno frekvenco vzbujanja ω in lastno krožno frekvenco nedušenega nihala ω₀, ξ = ω/ω₀, β pa koeficient dušenja. Amplituda resonance je tem večja, čim manjši je koeficient dušenja.

Lastna krožna frekvenca dušenega nihala, pri kateri je odziv sistema največji, nam podaja enačba:

${\displaystyle \omega _{0}^{'}={\sqrt {\omega _{0}^{2}-\beta ^{2}}}.}$

V fiziki osnovnih delcev imenujemo »resonanco« osnovne delce z zelo kratkim razpadnim časom (okoli 10⁻²³ s), ki nastanejo pri reakcijah med osnovnimi delci in razpadejo z močno interakcijo.

• jedrska magnetna resonanca

Poglejte si besedo resonanca ali Resonanca v Wikislovarju, prostem slovarju.

• http://www.presek.si/9/537-Strnad.pdf