Ker se rezilo podpira z kazalcem, se lahko tudi več kot 100 cm dolgo rezilo vodi zelo natančno. Pri mečevanju z rapirjem se pogosto uporablja za pomoč tudi bodalo ali pa se leva roka ovije z plaščem in se tako lažje odbije napade nasprotnika.
V 18. stoletju so v Franciji razvili rapir z ostro konico in trikotnim rezilom, ki se imenuje Parižan. Priljubljen je bil (enako kot običajen rapir) pri dvobojih v študentskih združenjih in je povzročal življenjsko nevarne poškodbe pljuč. Obsežen opis študentskih dvobojev (v preteklosti) je v knjigi Jeromeja Klapke JeromejaTrije možje se klatijo.