Rak želodca
Sopomenke Želodčni rak Želodčna razjeda , ki je bila z biopsijo prepoznana kot rak in kirurško odstranjenaSpecialnost onkologija , gastroenterologija Simptomi Zgodnji : zgaga , bolečine v zgornjem delu trebuha, navzea , pomanjkanje teka .[ 1] Poznejši : izguba telesne mase , porumenelost kože in beločnic , bruhanje , oteženo požiranje , kri v blatu [ 1] Običajni začetek po več letih[ 2] Tipi želodčni karcinom, limfom , mezenhimski tumor [ 2] Vzroki Helicobacter pylori , genetski [ 2] [ 3] Dejavniki tveganja kajenje, prehranski dejavniki, debelost [ 2] [ 4] Diagnostični postopki biopsija , opravljena pri endoskopiji [ 1] Preventiva sredozemska prehrana , prenehanje kajenja[ 2] [ 5] Zdravljenje kirurško zdravljenje, kemoterapija , obsevalno zdravljenje , ciljano zdravljenje [ 1] Prognoza stopnja petletnega preživetja < 10 % (globalno)[ 6] Pogostost 3,5 milijona (2015)[ 7] Smrti 819.000 (2015)[ 8]
Rák želódca , tudi želódčni rák , je rak , ki nastane v steni želodca .[ 9] Sprva se lahko kaže z zgago , bolečinami v zgornjem delu trebuha, navzeo (siljenjem na bruhanje) in pomanjkanjem teka .[ 1] Poznejši znaki in simptomi so med drugim lahko izguba telesne mase , porumenelost kože in beločnic , bruhanje , oteženo požiranje ter kri v blatu .[ 1] Rak se lahko iz želodca razširi v druge dele telesa, zlasti v jetra , pljuča , kosti , potrebušnico in bezgavke .[ 10]
Najpogostejši vzrok raka želodca je okužba z bakterijo Helicobacter pylori , zaradi česar nastane v več kot 60 odstotkih primerov.[ 2] [ 3] [ 11] Pri okužbi z nekaterimi tipi bakterije H. pylori je tveganje večje kot pri drugih.[ 2] Kajenje, prehranski dejavniki, na primer vložena zelenjava , in debelost so drugi dejavniki tveganja.[ 2] [ 4] V približno 10 odstotkih primerov se pojavlja v družinah, v enem do treh odstotkih pa nastane zaradi genetskih sindromov , podedovanih od staršev; sem spada na primer dedni difuzni rak želodca .[ 2] Po tkivnem izvoru je večinoma karcinom .[ 2] Ta vrsta ima številne podtipe.[ 2] V želodcu lahko nastanejo tudi limfomi in mezenhimski tumorji .[ 2] Bolezen običajno nastane v več fazah skozi leta.[ 2] Diagnoza običajno temelji na biopsiji , opravljeni pri endoskopiji .[ 1] Temu sledijo slikovne preiskave za ugotavljanje razširjenosti bolezni v drugih delih telesa.[ 1] Na Japonskem in v Južni Koreji , dveh državah z visoko pojavnostjo bolezni, izvajajo presejanje za raka želodca .[ 2]
Tveganje za raka želodca je manjše ob sredozemski prehrani , zmanjša pa se tudi ob prenehanju kajenja.[ 2] [ 5] Šibki dokazi kažejo, da se tveganje za raka želodca zmanjša tudi ob zdravljenju okužbe z bakterijo H. pylori .[ 2] [ 5] Če se zdravljenje raka začne dovolj zgodaj, ga je pogosto mogoče pozdraviti.[ 2] Pri tem gre za kombinacijo kirurškega zdravljenja, kemoterapije , obsevalnega zdravljenja in ciljanega zdravljenja .[ 1] [ 12] Če se zdravljenje začne pozno, se priporoča paliacija .[ 2] Izidi zdravljenja so pogosto slabi, globalno z manj kot 10-odstotnim petletnim preživetjem .[ 6] Glavni razlog za to je, da večina bolnikov zdravnika obišče šele, ko je bolezen že napredovala.[ 6] V Združenih državah Amerike je petletno preživetje 28-odstotno,[ 13] v Južni Koreji pa presega 65 odstotkov, kar gre deloma pripisati presejalnim prizadevanjem.[ 2]
Globalno je rak želodca peti glavni vzrok raka in tretji glavni vzrok smrti zaradi raka, in sicer povzroča sedem odstotkov primerov raka in devet odstotkov smrti zaradi raka.[ 14] Leta 2012 je za njim na novo zbolelo 950.000 ljudi, umrlo pa 723.000 ljudi.[ 14] Pred 30. leti 20. stoletja je bil v večini delov sveta, tudi v večini zahodnoevropskih držav, najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.[ 15] [ 16] [ 17] Stopnja smrtnosti se je od takrat v mnogih delih sveta zmanjšala.[ 2] Domnevni razlog za to je zmanjšanje uživanja slane in vložene hrane, saj se je kot način ohranjanja sveže hrane uveljavilo hlajenje .[ 18] Rak želodca se najpogosteje pojavlja v Vzhodni Aziji in Vzhodni Evropi .[ 2] Pri moških se pojavlja dvakrat pogosteje kot pri ženskah.[ 2]
Sklici
↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 »Gastric Cancer Treatment (PDQ®)« . NCI . 17. april 2014. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2014. Pridobljeno 1. julija 2014 .
↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 2,19 2,20 2,21 »Chapter 5.4«. World Cancer Report 2014 . Svetovna zdravstvena organizacija. 2014. ISBN 9283204298 .
↑ 3,0 3,1 Chang, A. H.; Parsonnet, J. (2010). »Role of Bacteria in Oncogenesis« . Clinical Microbiology Reviews . 23 (4): 837–857. doi :10.1128/CMR.00012-10 . ISSN 0893-8512 . PMC 2952975 . PMID 20930075 .
↑ 4,0 4,1 González CA; Sala N; Rokkas T (2013). »Gastric cancer: epidemiologic aspects«. Helicobacter . 18 (Supplement 1): 34–38. doi :10.1111/hel.12082 . PMID 24011243 .
↑ 5,0 5,1 5,2 »Stomach (Gastric) Cancer Prevention (PDQ®)« . NCI . 27. februar 2014. Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno 1. julija 2014 .
↑ 6,0 6,1 6,2 Orditura, M; Galizia, G; Sforza, V; Gambardella, V; Fabozzi, A; Laterza, MM; Andreozzi, F; Ventriglia, J; Savastano, B; Mabilia, A; Lieto, E; Ciardiello, F; De Vita, F (Februar 2014). »Treatment of gastric cancer« (PDF) . World Journal of Gastroenterology . 20 (7): 1635–49. doi :10.3748/wjg.v20.i7.1635 . PMC 3930964 . PMID 24587643 . Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. aprila 2014.
↑ »Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015« . Lancet . 388 (10053): 1545–1602. 8. oktober 2016. doi :10.1016/S0140-6736(16)31678-6 . PMC 5055577 . PMID 27733282 .
↑ »Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015« . Lancet . 388 (10053): 1459–1544. 8. oktober 2016. doi :10.1016/s0140-6736(16)31012-1 . PMC 5388903 . PMID 27733281 .
↑ »Stomach (Gastric) Cancer« . NCI . Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2014. Pridobljeno 1. julija 2014 .
↑ Ruddon, Raymond W. (2007). Cancer biology (4. izd.). Oxford: Oxford University Press. str. 223. ISBN 9780195175431 . Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2015.
↑ McKee, Martin (2011). Sim, Fiona (ur.). Issues in public health (2. izd.). Maidenhead: Open University Press. str. 74. ISBN 9780335244225 . Arhivirano iz spletišča dne 17. junija 2016.
↑ Wagner, Anna Dorothea; Syn, Nicholas LX; Moehler, Markus; Grothe, Wilfried; Yong, Wei Peng; Tai, Bee-Choo; Ho, Jingshan; Unverzagt, Susanne (29. avgust 2017). »Cochrane Database of Systematic Reviews«. doi :10.1002/14651858.cd004064.pub4 . PMID 28850174 .
↑ »SEER Stat Fact Sheets: Stomach Cancer« . NCI . Arhivirano iz spletišča dne 6. julija 2014. Pridobljeno 18. junija 2014 .
↑ 14,0 14,1 »Chapter 1.1«. World Cancer Report 2014 . World Health Organization. 2014. ISBN 9283204298 .
↑ Hochhauser, Jeffrey Tobias, Daniel (2010). Cancer and its management (6. izd.). Chichester, West Sussex, UK: Wiley-Blackwell. str. 259. ISBN 9781444306378 . Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2015.
↑ Skeel, Roland T.; Khleif, Samir N., ur. (2011). Handbook of cancer chemotherapy (8. izd.). Philadelphia: Wolter Kluwer. str. 127. ISBN 9781608317820 . Arhivirano iz spletišča dne 18. septembra 2015.
↑ Knight, Joseph A. (2010). Human Longevity: The Major Determining Factors . Author House. str. 339. ISBN 9781452067223 . Arhivirano iz spletišča dne 16. septembra 2015.
↑ Moore, Rhonda J.; Spiegel, David, ur. (2004). Cancer, culture, and communication . New York: Kluwer Academic. str. 139. ISBN 9780306478857 . Arhivirano iz spletišča dne 15. septembra 2015.
Zunanje povezave
Klasifikacija Zunanji viri