Jedro območja Primôrskih Alp v Alpes-Maritimes, najdemo tudi pod italijanskim imenom Alpi del Var, imenovane po reki, pod nemškim imenom Centralne Primorske Alpe ali Francoske Primorske Alpe. V skladu s klasično francosko-italijansko delitvijo (Partizione Delle Alpi), štejejo Ligurske Alpe (Alpi liguri/Alpes ligures) kot podskupino Primôrskih Alp. Po sodobnejši SOIUSA delitvi se te štejejo neodvisno, SZ 1 Alpi Marittime i.s.a.) in kot SZ 2 Alpi Marittime e Prealpi di Nizza. Poleg tega nekateri neodvisno pbravnavajo še Préalpes de Nica, Préalpes Niçoises/Prealpi di Nizza - sicer so obravnavane tudi celo pod Provansalske Predalpe.
Meje sledijo (v nasprotni smeri urinega kazalca, od SV):
severno od Stura di Demonte–Colle della Maddalena–Ubayette–Ubaye do Barcelonnette, na Kotijske Alpe
zahodno in jugozahodno od Bachelarda (za Ubaye)–Col d'Allos–Verdon na Trois Évêchés (Provansalsko Predalpe)
v nadaljevanju Verdon vključno Préalpes de Grasse v širšem smislu (del Préalpes de Castellane)
v strogem pomenu Verdon čez La Colle–Saint Michel–Vairé–Coulomp–Var do Sredozemlja do Préalpes de Castellane/Préalpes de Grasse v jugozahodni smeri
Na jugu Côte d'Azur
na vzhodu
Quiliano–Torrent di Quiliano–Colle di Cadibona–Tanaro pri Modovi do Apeninov v širšem smislu kot razmejitev z Apenini
Ventimiglia–Roia–Col de Tende–Vermenagna–Borgo San Dalmazzo v strogem pomenu Ligurskih Alp
Velik del francoskih Primôrskih Alp je del leta 1979 ustanovljenega narodnega parka Mercantour (Parc National du Mercantour), najmlajšega med šestimi francoskimi nacionalnimi parki. Med nadmorsko višino 500 in 3143 m (Cime du Gélas je najvišji vrh) se širi notranje, zelo zaščiteno in nenaseljeno območje v Mercantour s 68,500 ha od Col d'Allos na zahodu skoraj do Col de Tende proti vzhodu. Območje narodnega parka pokriva velik del doline Vallée de l'Ubaye, dolino Tinée, Vallee du Var, Vallée du Cian, Vallée de la Vésubie in Vallée de la Roya. V narodnem parku se nahajajo poslikave iz bronaste dobe, tako imenovana Vallée des Merveilles v regiji Mont-Bego in jezero Lac d'Allos, ki je največje naravno jezero v Alpah (2230 m).
Od leta 1995 obstaja tudi naravni park Primôrske Alpe (Parco Naturale delle Alpi Marittime) kot združitev narodnega parka Argentera in rezervata Palanfré. S površino 280 kvadratnih kilometrov je naravni park del dolin Gesso, Stura di Demonte in Vermenagna.
Via Alpina je novejša čezmejna pešpot, ki teče skozi po petih trasah preko celotnega alpskega loka od Trsta do Monaka; preko Primôrskih Alp teče po dveh različnih poteh.
Rdeča pot Via Alpina teče v 12 etapah skozi Kotijske Alpe, ki prihajajo s severa preko italijanskih Primôrskih Alp na zgodovinski del mulatjere in poti - narejena v različnih obdobjih - in imajo vojaški izvor, nato je speljana preko Pas de Fenestre na francoski meji in teče v Parc National du Mercantour na prelaz Col de Tende, ki je v francoskih Primôrskih Alpah.
Etapa R137 Pontebernardo do Rifugio Zanotti
Etapa R138 od Rifugio Zanotti na Strepeis
Etapa R139 Strepeis na Sant'Anna di Vinadio
Etapa R140 Sant'Anna di Vinadio Rifugio Malinvern
Etapa R141 od Rifugio Malinvern do Rifugio Questa
Etapa R142 od Rifugio Questa do Rifugio Morelli Buzzi
Etapa R143 od Rifugio Morelli Buzzi do Rifugio Ellena-Soria
Etapa R144 od Rifugio Ellena-Soria na Pas de Fenstre Franciji do Refuge de la Madone de Fenestre
Etapa R145 od Refuge de la Madone de Fenestre naprej skozi notranje, strogo varovano območje narodnega parka do Refuge de Nica
Etapa R146 od Refuge de Nice, do Refuge de Valmasque in teče nekoliko severno od doline Vallée des Merveilles s slovitimi več kot 50.000 petroglifi iz bronaste dobe
Etapa R147 od Refuge de Valmasque po Castérino
Etapa R148 Castérino preko Col de Tende do Limonetta.
Modra pot Via Alpina teče v devet etapah skozi francoski del Primôrskih Alp:
Etapa D53 od Larche na Bousiéyas,
Etapa D54 od Bousiéyas na St-Etienne-de-Tinée
Etapa D55 St-Etienne-de-Tinée s Roya
Etapa D56 od Roya blizu Mont Mounier mimo Refuge de Longon
Etapa D57 od Refuge de Longon na St Sauveur-sur-Tinée
Etapa D58 St Sauveur-sur-Tinée na St-Martin-Vésubie
Etapa D59 St-Martin-Vésubie do Belvedere
Etapa D60 Belvedere na Col de Turini
Etapa D61 od Col de Turini na Sospel
Druge velike pešpoti so:
v Franciji: GR 5 (tudi del evropske pešpoti E2 od Severnega morja do Sredozemlja), GR 52 in GR 52A
v Italiji: Grande traversata delle Alpi – 1000 km in 65 dnevnih etap dolga pot prečka celotni zahodni piemontski alpski lok (Peninske Alpe, Savojske Alpe, Kotijske Alpe do Primôrskih in Ligurskih Alp).
Zimski športi
Znana smučišča v Alpah so Isola 2000, Auron, Beuil, Valberg, Peira-Cava in Camp d'Argent na Col de Turini na francoski strani in Limone Piemonte na italijanski strani. Primôrske Alpe so primerne za turno smučanje. Del vrhov se da plezati tudi v zimskem času, prav tako je možno prečkanje skupine. Zavetišča so pozimi zaprta, vendar imajo vsaj nekatere odprte zimske sobe.
Mont Pelat
Lac d'Allos iz vrha Mont Pelat
Mont Bégo
Cime in Col de la Bonette
Mont Clapier
Tête de l’Enchastraye
Cime de La Malédie
Daluis-Schlucht v dolino Var
Col de la Cayolle med dolinama Var in Bachelard
Col de Tende med dolinama Roya in Vermenagna
Izvir reke Var v dolini Var
Slap Aiglière v dolini Var
Primorske Alpe s Sredozemljem pri Antibesu
Sklici
Viri
Sabine Bade, Wolfram Mikuteit: Piemont. Michael Müller, Erlangen 2010, ISBN 978-3-89953-566-2.
Sabine Bade, Wolfram Mikuteit: Auf der Via Alpina durch Seealpen und Ligurische Alpen. 3. Auflage. Teil 1. Von Monaco nach Garessio. fernwege.de, Roxheim 2011, ISBN 3-937304-50-9.
Sabine Bade, Wolfram Mikuteit: Auf der Via Alpina durch Seealpen und Ligurische Alpen. 2. Auflage. Teil 2. Von Garessio nach Monaco. fernwege.de, Roxheim 2011, ISBN 3-937304-59-2.
Werner Bätzing, Michael Kleider: Die Seealpen - Naturpark-Wanderungen zwischen Piemont und Côte d'Azur. 2. Auflage. Rotpunkt, Zürich 2010, ISBN 978-3-85869-434-8.
Thomas Rettstatt: Seealpen, zwischen Südlichem Piemont und Côte d'Azur. Bruckmann, München 2002, ISBN 978-3-7654-3652-9.
Reinhard Scholl: Seealpen, Alpes-Maritimes: Mercantour – Merveilles. 2. Auflage. Bergverlag Rother, München 2011, ISBN 978-3-7633-4146-7.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Seealpen.